Dnevnik: ... Planinska sezona je na vrhuncu
V hribih je ta čas ogromno ljudi, najbolj pa so oblegane nekatere najbolj znane gore, na prvem mestu seveda Triglav. Saj še vedno velja, da si pravi Slovenec, če si bil na Triglavu.
Sicer je, na srečo, vse manj lahkomiselnežev, ki se tudi na našo najvišjo goro odpravijo kot na navaden izlet, vendar se še vedno najdejo tudi takšni. In takrat gre rado kaj narobe, včasih zelo narobe.
| |
 |
|
| |
Mogočni in zahtevni Jalovec (Foto: Dokumentacija Dnevnika) |
|
V Sloveniji imamo izjemno dobro organizirano gorsko reševalno službo, v kateri pa so prostovoljci, vse akcije pa financira država, zato se je že marsikdo vprašal, ali ne bi veljalo zaostriti nekaterih pravil. Če se je nesreča zgodila zaradi pijanosti, neprimerne opreme, malomarnosti ali nespametnosti tistih, ki potrebujejo pomoč, bi se bilo mogoče smotrno zgledovati po sosednjih državah, kjer reševalne akcije v takšnih primerih plačajo tisti, ki so nesrečo povzročili.
Eden od primerov, ki so se srečno končali, je bil, ko sta šla mož in žena iz Ljubljane v Julijske Alpe. Ker je bila žena mlajša, je odšla naprej, vendar je ni bilo v koči, ko je do nje prišel soprog. Počakal je do naslednjega dne, potem pa poklical gorske reševalce. Dva dni je žensko iskalo deset članov GRS, na koncu pa so ugotovili, da se je vitalna gospa na sredini poti obrnila in odšla nazaj v mesto k svojemu najboljšemu prijatelju. Kdo je plačal akcijo?!
Desetina akcij zaradi nespametnosti
Letos so člani GRS posredovali oziroma šli na reševalne akcije, že 233-krat. Dušan Polajnar ocenjuje, da je bilo akcij, v katere so morali zaradi nespametnosti obiskovalcev gora, desetina: "Vsakemu se lahko zgodi, da si na primer zvije nogo, ko stopi nerodno, zelo neprijetno pa je, ko mora ekipa prostovoljcev v akcijo zato, ker se je nekdo odločil, da bo šel v hribe s sandali." In koliko računov so za reševalne akcije izstavili takšnim neresnežem letos? "Računov? Nobenega," je počasi odgovoril Dušan Polajnar, nato pa takoj omenil slovenske gorske vodnike.
"Počasi tudi pri nas raste število tistih, ki za zahtevnejše vzpone najamejo vodnika, kar je v tujini popolnoma samoumevno," je povedal licencirani vodnik Gregor Sluga. Na njihovi spletni strani http://www.zgvs.si je navedenih nekaj več kot petdeset vodnikov, kajti kar nekaj jih je, ki opravljajo delo gorskih vodnikov, pa to niso. "Prek spleta lahko zainteresirani sporoči, kam bi rad šel, tam je tudi okvirni cenik. Če je vzpon zahtevnejši, se s kandidatom oziroma zainteresiranimi še pred tem odpravimo na krajši preizkus, da vemo, kako pripravljeni so in kolikšno je njihovo znanje, dopolnimo pa tudi njihovo opremo," je pojasnil Gregor Sluga in dodal: "Naši vodniki so kakovostni in priznani. Naj se pohvalim, da je član našega združenja gorskih vodnikov Tomaž Jakovčič letos peljal na Mount Everest tri planince iz Velike Britanije."
Avgusta nas kaj lahko preseneti sneg
Pri poletnem zahajanju v gore nas čaka znatno bolj pestro vremensko dogajanje, opozarjajo izkušeni planinci: vročina, nevihte, vremenski preobrati. Na to je treba pomisliti pravi čas. Zato turo načrtujmo tako, da ne bomo sredi najhujše vročine hodili po kakšnem južnem pobočju. Poskrbimo za lahka oblačila in senčno zaščito pred soncem, uporabljajmo zaščitne sončne kreme. Izguba vode oz. dehidracija je v gorah resen problem. Na račun hrane raje vzemimo malo več pijače. Pijmo, še preden postanemo žejni, na krajše presledke požirek, dva.
Popoldanske nevihte so poleti pogost pojav v gorah. Spremljajmo vremensko napoved, prilagodimo načrt ture tako, da bomo do 12. ure že na vrhu. Turo začnimo raje kakšno uro prej. Opazujmo dogajanje v ozračju: smer vetra, soparo, nevihte v daljavi, naelektrenost ozračja - in prekinimo turo, takoj ko zaslutimo poslabšanje. Ne bodimo presenečeni, če bo avgusta v našem visokogorju zapadel sneg in bo padla temperatura pod ledišče. Dobra obutev, topla rezervna oblačila, kapa, rokavice - vedno jih imejmo s seboj. Neverjetno, ampak: v naših gorah je zaradi podhladitve umrlo znatno več ljudi poleti kot pozimi.
Deset zapovedi za varno pot v gore
1. Pohodne palice nikakor ne sodijo na zelo zahtevne planinske poti (zavarovane poti). Treba jih je ustrezno spraviti in pravilno namestiti na nahrbtnik ali vanj. Klasičnih smučarskih palic naj ne bi nosili v visokogorje.
2. Na vsaki planinski poti moramo biti primerno obuti.
3. Čelada sodi na glavo na vsaki zavarovani poti in na poteh, ki vodijo pod stenami.
4. Za prečenje snežišč uporabimo cepin. Bolje nekaj dekagramov več na nahrbtniku kot izgubiti življenje.
5. Nikoli se ne dričamo po snežiščih, kajti hitro lahko pademo, zdrsnemo in končamo v skalah ali prepadu.
6. Upoštevajmo table in oznake o zaprtih poteh, vsako neupoštevanje je lahko smrtno nevarno.
7. Na turo se pripravimo: pridobimo potrebne informacije in zanesljivo vremensko napoved za gore, v katere se podajamo.
8. Dolžino in zahtevnost ture prilagodimo sposobnostim najšibkejšega v skupini.
9. Zahtevnost in dolžine izletov v gore povečujmo postopoma. Ne podcenjujmo zahtevnosti tur.
10. Naučimo se pravilno uporabljati opremo, ki jo potrebujemo na turi.
Vir: Gorska reševalna služba Slovenije
Po toči zvoniti je prepozno
Vsako leto porabijo gorski reševalci veliko ur za iskalne akcije, zato
- pred odhodom v gore obvestimo o cilju sorodnike, znance;
- se vpisujmo v vpisne knjige v planinskih kočah, na vrhovih;
- pustimo obvestilo o turi za vetrobranskim steklom svojega avtomobila;
- če na markirani planinski poti dalj časa ne vidimo markacije, je to znamenje, da smo zašli, zato se vrnimo in poiščimo pravo nadaljevanje;
- v nahrbtniku imejmo vedno baterijsko svetilko, saj se kljub še tako dobri pripravljenosti in načrtovani turi včasih rado kaj zalomi in tura se nepričakovano zavleče v noč.