Siol.net - Trendi: Koledarsko poletje je na vrhuncu, z njim pa tudi število ljudi, ki svoj oddih preživljajo v gorah.
Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije tudi letošnje poletje gore obiskuje veliko število ljudi. Zveza je do danes opravila preko 200 intervencij v primeru gorskih nesreč, od tega so za tretjino primerov uporabili helikopter, umrlo pa je 18 gornikov, kar je manj kot v enakem obdobju lani. Najpogostejši vzroki za nesreče so po besedah Dušana Polajnarja, strokovnega delavca GRZS, zdrs in padec, sledijo bolezni, med katerimi prevladujeta kap ali infarkt. Pri boleznih moramo biti pozorni na dejstvo, da se v gorah še bolj intenzivno izrazijo, zato svetujejo, da se pred odhodom v gore o tem posvetujemo z zdravnikom. Trenutno v gorah največjo nevarnost predstavlja vročina, ki lahko povzroči dehidracijo, opekline in pregretje glave. Na GRZS zato svetujejo, da se v vročih dneh odločimo za obisk severnih pobočij, kjer je več sence. Polajnar poudarja, da se planinci na ture pogosto premalo pripravijo – ne analizirajo poti, se ne pozanimajo o vremenu in stanju na planinskih poteh, čeprav so vse informacije dostopne na svetovnem spletu.
Več opreme, a manj znanja o uporabi
O opremi in nasvetih za varno hojo v hribe smo se pogovarjali z Bernardom Aličem, planinskim vodnikom, ki meni, da je danes osveščenost tako slovenskih kot tujih planincev glede opreme že precej boljša kot pred leti, a se pojavlja drug problem, da opreme pogosto ne znajo uporabljati. Zgodi se, da so opremljeni s cepinom in derezami, a jih pri prečenju zasneženega pobočja ne uporabijo, kar je nevarno predvsem zaradi možnosti zdrsa. Pri osveščanju je planincem v pomoč tudi policijska gorska enota, ki na najbolj obiskanih točkah redno opravlja kontrole opreme in planince opozarja na nevarnosti. Njihova vloga je večinoma preventivna, lahko pa tudi zahtevajo, da planinec pokaže vsebino nahrbtnika ali mu svetujejo, naj se zaradi slabe opremljenosti ne poda na turo, ob neupoštevanju opozoril mu lahko celo izrečejo denarno kazen.
Nasveti pred izbiro ture
Alič svetuje, da pred pričetkom ture razmislimo tem, ali smo nanjo dobro fizično in psihično pripravljeni in poiščemo informacije, na podlagi katerih se trezno odločimo, ali je tura za nas primerna ali ne. Pozanimamo se o dolžini, težavnosti in posebnostih ture (lahko se zgodi, da so markacije in označbe poti slabo vidne, o čemer je dovolj ažurnih informacij na spletu). Turo si lahko ogledamo tudi na zemljevidu in predvidimo težje dostopne ali izpostavljene dele. Priporočljivo je, da si opis ture ogledamo v katerem od priročnikov ali na spletu, kjer bomo izvedeli, ali moramo biti nanjo tudi psihično pripravljeni. Če ima morda kdo od planincev strah pred višino, se izognemo potem, na katerih moramo prečiti ozke in prepadne dele.
Pred turo načrtujmo:
- kdaj in kam gremo,
- koliko časa nameravamo hoditi,
- kakšna in kako zahtevna je pot,
- kdaj in kam se bomo po turi vrnili.
Letni čas
Pomemben dejavnik, posebej za obisk visokogorja, je letni čas. Najprimernejše je poletje, ko je dan daljši in lahko izvedemo daljše ture. Večinoma snega ni več, a moramo biti nanj kljub vsemu pripravljeni – predvsem v visokogorju so na severnih legah še posamezni jeziki snega, ki so tam ostali od zime. Posebej nevarni so ostanki plazov, v katerih so lahko tudi trši deli ali ledene plasti, zato so cepin in dereze nujni del opreme.
Vreme
Poletno vreme je posebej v popoldanskih urah v gorah lahko zelo muhasto, saj so spremembe izredno hitre in hkrati velike – v roku ene ure se lahko zberejo oblaki, začne snežiti ali padati sodra, čeprav so meteorologi napovedali le dež. V obvezni opremi za visokogorje zato ne smejo manjkati jakna, rokavice in kapa, četudi nam temperature v nižini tega ne narekujejo. Če se zelo hitro shladi ali se obetajo nevihte, poskusimo čim hitreje priti na varno mesto (sestop, povratek do koče ali zavetja). V primeru nevihtnih strel, ki so v gorskem svetu zelo pogoste, se čim hitreje umaknemo z izpostavljenih delov, predvsem pa stran od jeklenic in klinov. V nobenem primeru zavetja ne iščemo pod drevesi, temveč nekje na prostem. Za varnost poskrbimo tudi tako, da se znebimo vseh kovinskih predmetov in počepnemo.
Planinske koče
Dobro je vedeti, po kateri poti bomo prišli do želenega cilja in ali je med turo možen dostop do pitne vode in okrepčila. Če načrtujemo vzpon do planinske koče, se pozanimamo, ali je odprta (informacije o delovnem času so na spletni Planinske zveze Slovenije ali pa v kočo pokličemo po telefonu). Večina gorskih koč obratuje od junija do septembra, nekatere med njimi le med vikendi. Če načrtujemo obisk s skupino, večjo od deset udeležencev, je priporočljivo, da pokličemo oskrbnika koče in mu sporočimo, kdaj pridemo in ali želimo, da nam pripravijo hrano. V poletnem času se namreč lahko zgodi, da oskrbniki zaradi velikega obiska ne morejo zagotoviti vseh jedi iz svoje ponudbe.
Oprema v gorah
Bernard Alič, planinski vodnik PD Tržič, opozarja, da mora biti oprema tehnično brezhibna, predvsem pa, da jo znamo uporabljati. Za vrsto opreme se odločimo predvsem glede na zahtevnost poti, določeni pripomočki pa ne smejo manjkati pri nobenem obisku gora.
Obvezna oprema:
- čevlji s trdim podplatom, ki segajo čez gleženj,
- jakna ali vetrovka z dolgimi rokavi,
- pijača,
- mobilni telefon (s polno baterijo).
Obvezna oprema na zavarovanih poteh:
- čelada,
- komplet za samovarovanje (dve vponki in vrv),
- (dvodelni) plezalni pas.
Priporočena dodatna oprema:
- komplet prve pomoči,
- tablete proti glavobolu ali slabosti,
- kuhinjska sol ali napitek iz soli in soka limone,
- palice za hojo v hribe,
- zemljevid ali GPS-naprava,
- sončna krema,
- sončna očala,
- pokrivalo za zaščito pred soncem,
- kapa in rokavice,
- baterijska svetilka.
Pri dodatni opremi je kuhinjska sol namenjena nadomeščanju soli in mineralov – elektrolitov, ki jih z znojenjem izgubljamo, zaradi česar se lahko pojavijo močni mišični krči, ki jih lahko hitro omilimo z vnosom kuhinjske soli. Tudi pohodne palice so vedno pogostejši pripomoček pri hoji v gore, ki pa so po mnenju Aliča nekoliko problematične, saj se nanje človek tako navadi, da počasi izgublja občutek za ravnotežje, zato priporoča, da se na lažje pohodne poti odpravimo brez njih.
Obvestite domače!
Preden se odpravite na turo, to sporočite domačim ali pa v avto namestite listek z vašimi osebnimi podatki, kam ste namenjeni, datum odhoda in predvidenega povratka, s čimer boste pomagali reševalcem v primeru iskalne akcije. V gore je priporočljivo hoditi v dvoje ali z več sopotniki, saj si lahko pomagate med sabo.
V primeru nesreče
Od slovenskih gora so Julijske alpe najbolj nevarne, saj je kamnina izredno krušljiva, veliko je lukenj in napokanih skal, zato je na poteh čelada običajno obvezna. Ko se v gorah pripeti nesreča je najpomembneje, da ohranimo mirno kri in ne naredimo nespametnih potez. Pomoč je treba poklicati v primeru nesreče, slabosti (posebej pri starejših ljudeh), zvina ali kačjega pika (človeka, ki ga je pičila kača, poskušamo čim bolj umiriti in posesti, da se strup čim počasneje širi, odsvetujejo pa povezovanje s trakovi in izsesavanje). Poleti je pogosta slabost in če gre za zdravega človeka, ki je v času vzpona popil malo tekočine, lahko prvo pomoč nudimo sami – prenesemo ga v senco in oskrbimo s pijačo ter počakamo, da slabost mine. V primeru mišičnih krčev, ki povzročajo hude bolečine, bolniku pomagamo z fizičnim raztezanjem mišic in čim hitrejšim vnosom elektrolitov. Sicer pa raje ne precenjujmo svojih sposobnosti in ne odlašajmo s klicem na pomoč (številka 112). To še posebej velja za tiste, ki v hribe hodijo sami.
Vodene ture
Planinska društva po vsej Sloveniji pogosto organizirajo izlete, ki se jih lahko udeležijo vsi, ki si želijo izleta v gore, in so brezplačni (razen prevoznih stroškov). Izlete vodijo vodniki PZS, ki poskrbijo za organizacijo in izvedbo izleta. Običajno si pot že prej ogledajo, načrtujejo postanke, si ogledajo zahtevnejše točke in po potrebi določijo potrebno zaščitno opremo (npr. kladivo, čelado, samovarovalni komplet, plezalni pas). Za več informacij se lahko obrnete na lokalna planinska društva ali turistične točke.
Pa srečno in varno pot!