Delo.si: Dobra priprava na turo je že več kot pol opravljene poti
V pripravo na turo sodi ustrezna izbira cilja z vidika zahtevnosti poti in časa. Cilju nato prilagodimo izbor opreme.
Ljubljana - Na vsako pot v gore se je treba dobro pripraviti, saj staro gorniško pravilo pravi, da je dobra priprava na turo že več kot polovica opravljene poti, v pogovoru za STA poudarja podpredsednik Planinske zveze Slovenije Borut Peršolja. Med navadami zglednih planincev izpostavlja pozdravljanje in poziva k varovanju okolja, tudi planinskega cvetja.
V pripravo na turo sodi ustrezna izbira cilja z vidika zahtevnosti poti in časa, ki je na voljo. Cilju je treba prilagoditi tudi izbor opreme. Pri obisku gora tako ne gre brez ustrezne obutve - najbolje visokih gojzarjev z narebričenim podplatom - in nahrbtnika z ustrezno vsebino.
Kot poudarja Peršolja, je nahrbtnik treba prilagoditi velikosti telesa, da ne postane "naritnik". Vremenske razmere, zlasti temperature v gorah so bistveno drugačne kot v dolini, zato je treba imeti s seboj vso hribovsko opremo: dolge hlače, topel pulover, kapo in rokavice.
"Ne pretiravati s hrano in pijačo," svetuje Peršolja, saj so praktično povsod v slovenskih hribih planinske koče, kjer se da okrepčati. Nahrbtnik naj nosijo tudi otroci, da se navadijo, vendar naj teža nahrbtnika ne presega desetine njihove telesne teže. Prav tako naj planinci ne pozabijo na osebne dokumente.
Če se gornik odpravi na zelo zahtevno pot z varovali in žičnimi vrvmi, je treba opremi dodati še čelado, samovarovalni komplet in plezalni pas. Ko se odpravlja na brezpotje, pa naj se opremi še s kompasom in zemljevidom.
K pripravi na turo seveda sodi tudi spremljanje vremenske napovedi in opazovanje vremenskih razmer med turo, poudarja Peršolja. Prav tako pa je treba "prisluhniti sebi" oz. razpoloženju, v katerem se odpravljamo na pot.
Zbir dobrih navad v gorah je opisan v Častnemu kodeksu slovenskih planincev, pojasnjuje Peršolja. Med temi dobrimi navadami je izpostavil medsebojno pomoč.
"Zato se tudi pozdravljamo. Nikoli ne veš, kdaj boš neznanca, ki si ga srečal pred petimi minutami, potreboval ali pa mu boš sam nudil pomoč," pravi.
Včasih je tudi veljalo, da prvi pozdravi tisti, ki se šele odpravlja na goro, da s tem izkaže neko priznanje tistemu, ki se z nje že vrača.
V gorah nismo sami
Prav tako je pomembno varovanje okolja. Vse smeti, ki jih gornik prinese s seboj, naj odnese v dolino. "V zadnjih dvajsetih letih se je stanje tu zelo spremenilo. Slovenske gore so praktično čiste," poudarja podpredsednik PZS. V gorah tudi ne kričimo, saj ljudje v hribe hodijo, ker iščejo mir in tišino, prav tako pa bomo lažje srečali gorske živali.
"V gorah nismo sami," opozarja sogovornik. Občasno namreč prihaja do konfliktov med obiskovalci planin in domačini, zlasti ob vznožjih gora oz. tam, kjer "se divje parkira". Peršolja zato svetuje, da se v gore odpravimo z javnim prevozom ali parkiramo na ustrezno označenih mestih.
In koliko planinskih rož lahko odnesemo v dolino? "Vse rože, ki so tam, ampak seveda le v fotoaparatu," poudarja podpredsednik Planinske zveze Slovenije Borut Peršolja. Sicer pa v slovenskih gorah nabiranje rož po njegovih besedah niti ni zelo velik problem.