Polet.si, Insider - Marko Kern: Novosti in trendi turnosmučarske opreme
Tako kot povsod se tudi pri opremi za turno smučanje pozna velik tehnološki napredek. Na razvoj opreme, namenjene smučarskim turam v neokrnjenih zasneženih gorah, močno vplivajo trendi pri opremi za alpsko smučanje ter smernice scene smučanja zunaj urejenih terenov (freeride). Tehnološke rešitve v smeri vse lažje opreme prihajajo iz tekmovalnega turnega smučanja, kjer je poudarek na teži. Turnosmučarska oprema je namreč nekakšen kompromis vsega zgoraj naštetega.
Smuči
Glavni del opreme so smuči. Iz nekdanjih sulic, okoli dva metra dolgih in po vsej dolžini 65 mm širokih smuči, so po zgledu alpskih nastale veliko krajše smuči s stranskim lokom, radiji turnih smuči pa so veliko večji, pa tudi teža je bistveno manjša. S širokih freeride smuči se širina zadnja leta vse bolj seli tudi na turne smuči, težo pa poskušajo konstrukcijsko in z materiali čim bolj zmanjšati, da je primerna tudi za celodnevne ture.
V letošnji sezoni je že kar umetnost kupiti turne smuči, ki niso široke vsaj 75 milimetrov, krivine in repi pa so širine okoli 100 milimetrov in več. Prav tako letos v gorah že ni nič tako zelo neobičajen pogled na turne smuči, široke približno 100 milimetrov, kar je bilo še pred nekaj leti težko predstavljivo.
Tipičen trendni predstavnik široke in lahke freeride turne smučke je nagrajena Elanova himalaya: zmanjšanje teže in hkrati ohranitev togosti smučke jim je uspelo s tako imenovanima bridge in monoblock tehnologijo. Po zgledu freeride smuči so ji dodali tudi rockerski profil, kar omogoča lahkotnejše manevriranje in boljšo plovnost v celem snegu. Za letošnjo zimo pri nas, ta nas razvaja z obilo smučanja po zelo globokem pršiču, so te smuči kot ustvarjene.
Vezi
Pri turnih vezeh veliko novosti ni. Počasi se prilagajajo vse širšim smučem: za boljšo odzivnost in prenos energije na smuči je potrebno tudi širše vpetje vezi na smučko. Glavna razlika med vezmi je še vedno v teži, vezi Dynafit so zaradi svojega sistema brez povezave med sprednjim in petnim delom okovja še vedno skoraj še enkrat lažje od drugih klasičnih turnih vezi. Lani so na trgu ponudili vez Radical, svojo standardno vez so predvsem prenovili, da je preprostejša za uporabo.
Čevlji
Pri turnih čevljih gre razvoj v dve smeri. Na eni strani izjemno lahka in udobna obutev, na drugi čim lažje kopije togih alpskih smučarskih čevljev, ki omogočajo lažje vzpenjanje na smučeh.
S posebno plastiko pebax so težo občutno zmanjšali, togost čevlja pa zaradi tega ne trpi. Tisti, ki prisegate na res udoben čevelj, boste prihodnjo sezono lahko posegli po novem »dynafit TLT«, ki je le malce težji od kilograma.
Tisti, ki prisegate na pancerje, ki so predvsem namenjeni smučanju, se boste morali sprijazniti s slabima dvema kilogramoma na čevelj in seveda manjšo udobnostjo pri hoji. Razvoj turnosmučarske obutve, ki je bolj usmerjena v spust, je šel v školjke brez jezika, kot je to pri alpskih pancerjih.
Kože
Poznamo klasične kože za pse z lepilom in zdaj že nekaj let tudi take brez lepila. Prednost je očitna: vsakemu turnemu smučarju so znani neprijetni trenutki, ko se psi nikakor nočejo nalepiti na smuči, tudi obnova lepila je »umazano« delo.
Razvoj psov brez lepila je uspel podjetju Gecko in deluje na principu molekularne privlačnosti. Rešitev je dobro preizkušena, tudi cena glede na klasične pse ni pretirana. Letošnja novost je sistem za pritrditev na turne deske (split-board).
Varnost
Pred desetletjem je bila čelada na turnem smučarju še zelo neobičajna, danes jo nosi praktično vsak. Visoko v gorah ali niže v gozdu alpinistična čelada pri smučanju enostavno zagotavlja dodatno varnost, ki je zdaj standard. V zadnjem času je na turah opaziti tudi vse več pravih smučarskih čelad, ki ponujajo še večjo varnost. Glavni pomanjkljivosti take čelade sta teža in neudobna nošnja pri vzponih, kjer je takšna zaščita priporočljiva.
Lavinski trojček
Podobno velja za lavinski trojček, pred desetletjem so bili le malokateri turni smučarji pri nas ustrezno opremljeni. Ko so v Italiji trojček zakonsko predpisali, se je njihova uporaba zelo hitro razširila tudi pri nas. Zdaj je lavinski trojček praktično obvezna oprema za vse obiskovalce zasneženih gora. Največji razvoj so doživele lavinske žolne, standardne so zdaj digitalne s tremi antenami: prednost je v veliko lažjem iskanju zasutih in tudi za začetnike je uporaba takšne žolne razmeroma enostavna, saj te pri iskanju žolna vizualno usmerja po zaslonu.
Nahrbtniki
Največja pridobitev glede varnosti pa so gotovo lavinski nahrbtniki z zračnimi blazinami, ki nas, če nas odnese plaz, obdrži na površju, kar je ključnega pomena. Žolne se res odlično izkažejo pri iskanju zasutih v plazu, kruta resnica pa je, da je velik delež (kar okoli pol) izkopanih mrtvih. Različni sistemi nahrbtnikov so zdaj na trgu že kar nekaj sezon in so dobro preizkušeni, statistika pa je res zanimiva, saj skoraj nihče od tistih, ki jih je odnesel plaz in jim je uspelo sprožiti zračno blazino, ni v plazovini ostal povsem zakopan. Po statistikah naj bi bilo takšnih le dva odstotka.
V Avstriji je delež turnih smučarjev z lavinskimi nahrbtniki glede na videno že večji od polovice in pri sosedih te že imajo za neodgovornega, če se na turo, kjer obstaja možnost plazu, podaš z nahrbtnikom brez zračne blazine. Pri nas so lavinski nahrbtniki še redkost, vendar se je letos trend opremljanja s tako zaščito močno okrepil. Najbolj razširjeni so trije sistemi takih nahrbtnikov, vsak s svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi.
Najdlje je na trgu ABS, svoj sistem razvijajo že več kot 15 let. Njihovi nahrbtniki imajo dve zračni blazini, ki sta vzporedni in omogočata, da je telo vedno plosko na vrhu plazu. Prav zato je od vseh lavinskih nahrbtnikov najbolj primeren za deskarje, kajti vez na snežni deski se nasprotno od smučarske ne odpre. Zunanjo enoto lahko izbiramo tudi pri drugih izdelovalcih, zelo dovršene izdeluje Dakine.
Snowpulse ima enojno zračno blazino, ki povsem objame glavo in jo tako zavaruje. Tudi pri tem sistemu lahko izbiramo med različnimi proizvajalci nahrbtnikov, tako da imamo glede na naše potrebe bogato izbiro.
Zelo zanimiv je sistem BCA, ki je prišel iz Amerike: enojna zračna blazina na vrhu in zelo dovršen in trpežen nahrbtnik. Odlikuje ga nizka teža, tudi cenovno je med vsemi najbolj ugoden. Za turne smučarje je zelo primeren model Float 32 l, ki je dovolj velik za celodnevne ture. Teža nahrbtnika je slabe tri kilograme, brez sistema zračnih blazin pa dober poldrugi kilogram. Ima poseben razdelek za tehnično opremo: trojček, prva pomoč, kože itd., kamor damo vse, za kar nočemo, da bi zmočilo glavni prostor, ki je dostopen praktično z vseh strani. Čelada se pritrdi na nahrbtnik, kamor lahko namestimo tudi dva cepina, smuči se nosijo diagonalno. Nahrbtnik ima še nekaj manjših uporabnih žepov, prav tako je skladen z mehom za pijačo.
Varnost je nedomno tisti vidik turnega smučanja, ki je doživel največjo spremembo tako pri tehnološki opremi kot pri subjektivnem dojemanju nevarnosti gora v zimskih razmerah.
Besedilo in foto: Marko Kern