Primorski dnevnik - Gorica: Viki Grošelj v centru Bratuž
Novi glas: Pogled na častitljive visokogorske očake
Velikani Himalaje. So to gore ali živa bitja? Pravzaprav oboje. Ondod je štirinajst vrhov z nad 8000 metri višine, nagnetenih na razmeroma majhnem prostoru glede na azijske, kaj šele svetovne, razsežnosti. Mnogo več se v primernih letnih časih gnete okrog tamkajšnjih gora na desetine izjemnih ljudi. Bolje bi sicer bilo uporabljati pretekli čas, kajti zadnje čase se podaja v Himalajo, pravzaprav ob vznožja Everesta, na stotine »greenhomerjev« - zelencev, ki si naskok na vrh enostavno plačajo. Gost razstave o himalajskih velikanih in hkrati avtor sedemdesetih posnetkov velikega formata (domačini, vrhovi, plazovi, ledeniki, cvetje, šotori, nosači, grebeni...), Viki Grošelj, je v Kulturnem centru Lojze Bratuž v torek zvečer dejal, da je bilo pred dvema tednoma na strehi sveta čez sto plezalcev. Seveda ob spremstvu Šerp.
Večer so priredili, poleg centra Bratuž, Slovensko planinsko društvo Gorica, goriški CAI (Club Alpino Italiano) in trgovina K2 Šport Kosič. Po pozdravu Franke Žgavec v imenu gostitelja je srečanje uvedel, s predstavitvijo gornika, gorskega reševalca in športnega pedagoga ter njegovih fotografij, alpinist Peter Podgornik. Osnovni podatki so enostavni in »strašljivi«: Viki Grošelj je bil (glagol osvojil prepuščam drugim) na desetih osemtisočakih, na enem dvakrat. Na sedmih je bil brez dodatnega kisika. Je prvi Slovenec in štirideseti na svetu, ki se je povzpel na vse najvišje gore sedmih celin, vključno z Antarktiko. Sodeloval je na tridesetih odpravah v tuja gorstva. Napisal je dvanajst knjig. Trikrat je postal Bloudkov nagrajenec in nosi častni znak svobode Republike Slovenije. Marsikdo je zvedel zanj ob reševalni akciji Tomaža Humarja z gore Nanga Parbat - Gola gora (8125 metrov) leta 2005, ko je zganil državne, alpinistične, tehnične in vojaške strukture, da se je znanec alpinist rešil iz ledene pasti v največji skalnati steni na svetu - 4000 metrov navpičnice.
Med predstavitvijo je Podgornik citiral Toneta Škarjo z govorom, ki ga je imel na prvem odprtju razstave marca meseca. Nihče med Slovenci ni bil v Himalaji tolikokrat kot Grošelj, saj se v imenu Slovenije tam ukvarja tudi s pobudami, ki naj olajšajo življenje krajevnih prebivalcev. Že leta 1979 so oblikovali plezalno šolo za Šerpe, da ne bi bili le nosači, temveč med vzponi tudi tehnično vešči. Drugi dve značilnosti, ki sta vredni omembe, pa se tičeta njegovega pogleda, ki prehaja od miline do jeklenih odsevov, in temeljnega vodila: Pomemben je naslednji korak!
Drugi del torkovega večera je potekal v veliki dvorani centra Bratuž, saj se je zbralo skoraj osemdeset obiskovalcev oziroma poslušalcev. Glavni gost je z diapozitivi in pripovedjo pričaral prisotnim dva osemtisočaka: Everest in Nanga Parbat. Peter Podgornik je prevajal italijanskim gledalcem. Ni mogoče napisati vseh misli, podatkov, razlag in srečanj, ki so se vrstila v desedetjih pod Everestom in na njem ali pod Golo goro. Velja pa omeniti vodstvo odprave ob prvem Karničarjevem poskusu smučanja z najvišje gore, ko ni uspel, ker se je vreme tako poslabšalo, da je tedaj umrlo dvanajst članov drugih odprav. Uspel je štiri leta kasneje (2000). Velja omeniti tudi vzpon na najvišji vrh (1989), na katerega je prišlo pet alpinistov, v bazni tabor pa so se vrnili le štirje.
In smo pri osnovni dilemi: kaj nam pove podatek in kako ga doživljamo, če vemo, da je do leta 2010 prišlo na vrh Nanga Parbata okrog sto šestdeset plezalcev, hkrati pa da se okrog šestdeset drugih ni vrnilo? Cvet mladostnega poleta, iskanja, vztrajnosti, ustvarjalnosti ostaja na ledenikih in v skalnatih razpokah. O tem je bilo napisanih na tisoče razprav. Ostaja dejstvo, da ne bo nihče ustavil tega toka. Notranja sla je premočna.
(ar)
Pogled na častitljive visokogorske očake
Novi glas - Danilo Čotar: V KCLB v Gorici / Viki Grošelj - Velikani Himalaje
V torek, 21. maja 2013, je bil za ljubitelje gora izjemen večer. Kulturni center Lojze Bratuž je priredil v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom, trgovino K2sport in goriško sekcijo italijanskega planinskega društva CAI srečanje z alpinistom in himalajcem Vikijem Grošljem. Zbrali smo se v lepem številu. Po kratkih predstavitvah in nagovorih smo si lahko ogledali bogato razstavo fotografij. To so veličastni prizori s himalajskih osemtisočakov, ki jih je Vinko Grošelj ujel med sedemnajstimi odpravami na najvišje gore sveta. Enajstkrat mu je bilo dano, da je stopil na njihove vrhove. Ledene stene, navpične skalne pregrade, hrumenje plazov, ostri grebeni in obširni ledeniki nam s fotografij jasno spregovorijo o razsežnosti visokogorja in malega človeka, ki v tistem neizprosnem okolju z jekleno voljo uveljavlja svoje zmožnosti in dosega nemogoče cilje.
Odprtju razstave je sledilo srečanje s slavnim gornikom v veliki dvorani Kulturnega centra. Viki Grošelj, ki je tudi gorski reševalec, vodnik in športni pedagog, je rojen leta 1952, plezati pa je začel leta 1967. Leta 1975 je kot triindvajsetleten mladenič osvojil Makalu, to je bil hkrati tudi prvi osemtisočak za slovenske alpiniste in še po novi smeri v južni steni. Zaljubil se je v Himalajo, dobil je občutek poslanstva in se tja vračal vztrajno in potrpežljivo. Sam pravi, da se te Himalaja dotakne, ko najmanj pričakuješ. Iz tebe izvleče vso moč in veličino ter ti hkrati pokaže tvojo nepomembnost in minljivost. Zanj je bil vedno odločilen le naslednji korak in pri tem čut za mero in zdrava presoja, kdaj je treba odnehati in se umakniti. To zmožnost je Grošljev prijatelj Tone Škarja na odprtju razstave v Kanalu izrazil s starim kitajskim izrekom: Premisli, ko greš na vojsko. Če ne preračunaš svojih možnosti, se ti bodo smejali!
Na velikem platnu v dvorani je Vinko Grošelj prikazal značilne prizore s himalajskih vzponov in sproti opisoval doživetja in občutke. Za italijanske poslušalce je na kratko prevajal alpinist in Grošljev prijatelj Peter Podgornik. V opisih odprav je prišla na dan tudi skrb za ljudi, ki živijo na Himalaji: solidarnost in gmotna pomoč družinam ponesrečenih šerp. Grošelj je večkrat sodeloval pri reševanju alpinistov in ob nesreči Tomaža Humarja, ki je leta 2005 ostal vklenjen v steni, si je v prvi osebi prizadeval, da je steklo uspešno reševanje, ki ga je sam vodil. Za dosežke je prejel številna odlikovanja, med katerimi izstopa častni znak svobode Republike Slovenije.
Viki Grošelj je na kratko omenil tudi knjige, ki jih je napisal, še posebno pa dokumentarno serijo, ki jo bomo lahko gledali po televiziji, z naslovom Velikani Himalaje. Za te dokumentarce je sodeloval tudi z drugimi znanimi alpinisti, posebno z velikim Messnerjem. Priznal je, da ima še dosti načrtov in od njega še veliko pričakujemo, saj nihče na Slovenskem ne pozna Himalaje tako globoko kot on.
Danilo Čotar