Janez Pikon: Kljub njegovi skromni višini je skupaj z zahodnim predvrhom Denealom zlasti južna stran, kjer se v širokem razdrtem pečevju dviga 1500 m nad Tilmetom, privlačna gorska postava in hvaležen cilj. 
Zahodni, najvišji vrh Stolovega grebena z izjemno razgledno lego na Beneško Slovenijo in Furlansko ravnino. Veliki Karman (1709 m) je najzahodnejša in najvišja točka Stolovega grebena, ki se v dolžini 34 km razteza med Kobaridom in Huminom (Gemona del Friuli). Njegov južni predvrh je Mali Karman (1372 m). Ta se skoraj z vsemi pobočji spušča globoko v furlansko ravnino in beneško-slovensko gričevje, razen na severu, kjer se preko sedla Predol (Sella Foredor, 1089 m) veže s svojim velikim bratom. Tu nad Tilmentom in furlansko ravnino je Stolovega grebena strmo konec, kjer brata Karmana uživata zaradi svoje izpostavljene lege velik ugled; kljub skromni absolutni višini se namreč dvigne Veliki Karman v enem zamahu polnih 1500 m nad dolino, ter se zlasti na jug, kamor pada v širokem razdrtem pečevju, kaže kot privlačna gorska postava.
Mali Karman si je nadel podobo dinamičnega čokatega stožca, ki za dobrih 1000 m prerašča neposredno podnožje in ker stoji spredaj, malone sam ni od spodaj skoraj nič manj impresiven.
Med domačini Slovenci je v rabi ime Veliki in Mali Karmàn. Furlani pravijo Malemu Cuarnan (zapisano tudi Monte Quarnan). Veliki se po italijansko imenuje Chiampon (izg. »kjampon,«) po furlansko Cjampon (izg. »čampón« in to slednje smo prevzeli tudi Slovenci kot Čampón, kjer pa je sodeč po besedah slovenskih domačinov manj pristno, kot (Veliki) Karman.
Približno čez oba vrhova in vmesno sedlo Predol (1089 m) teče slovenska narodnostna meja, ki tu doseže svojo najzahodnejšo točko, a je že močno načeta. Rušilni potres 6. maja 1967 je rušilno zamajal tudi slovenstvo, ki je tako kot vse drugo bežalo in si iskalo zavetja drugod. Vendar si v vasi Breg (Pers), vzhodno pod Predolom obnavljajo domove tudi Slovenci.
V planinskem oziru sta oba Karmana zelo vredna cilja. Na Mali Karman (1372 m) je najpripravneje iti iz Humina po cesti do počitniškega naselja zahodno pod Predolom, tu pa od lične kapelice do koče Cuarnan, od koder je le 10 minut na vrh, potem pa sestopiti na sedlo Predol in zopet na zahod mimo planšarije nazaj dol h kapelici. Tako opravimo približno triurno krožno pot. Oblikovitost gore in cvetja na njej in odprt pogled na jug - ob jasnem dnevu bi s Tržaškega zaliva kar pobrali kakšno ladijco - spominja na naše kraške glave Nanos, Čaven ali Slavnik. V bližnjem podnožju valovi zeleno beneško-slovensko gričevje z vasmi in cerkvicami, kot polhograjsko in škofjeloško hribovje, a s sredozemsko grajenimi hišami in južnim rastjem. Na vrhu stoji 10 m visoka kapelica, ki jo podaljšuje v vis še dodatnih 6 m visok križ, potresni znamenji po katerih je vrh tudi od daleč nesporno prepoznaven.
Tudi Veliki Karman (1709 m) se napotimo iz Humina, le da gremo od počitniškega naselja kar naravnost na sedlo Predol (1089 m), od koder je proti severu do vrha še pičli dve uri zelo spodobne strmine. Na mestu, ki mu pravijo Passo della Signorina (Gospodična, 1359 m) je celo kakih 15 m jeklene pletenice.
Pobočja so prepadna in v neugodnih razmerah gotovo lahko nevarna, na kar spominja plošča za dvema mladima Furlankama, ki sta februarja 1985 zleteli v smrt. Na vrhu nas pozdravijo ličen križ, triangulacijsko znamenje in zvonček, kakršnega najdemo tudi na Montažu. Furlanska posebnost. Zaradi nje je urica počitka na vrhu prisrčno domača.
To pa je res edini priporočljivi pristop na vrh. Pot iz Pušje vasi (Venzone) je razvlečena. Slaba in skoraj opuščena je steza z Brega (Pers) na Predol. Via Alta CAI Gemona pa zaradi pikantnih muhavosti komaj sme veljati kot pristop na vrh, četudi nazadnje tja le pripelje. Huminski planinci so si jo omislili za svojo zabavo in počastitev rojaka Luciana Gubianija, čigar spominu je posvečena. Poteka po grebenu od Velikega Karmana na vzhod do Laneža (ali nasprotno; od vrha do vrha 4h), markirana je s precej velikimi okroglimi Knafeljčevemi markacijami, zavarovana in drugače nadelana pa ni, tako da je zamudna in na izpostavljenih mestih je potrebno varovanje z vrvjo. Tršim grebenskim odstavkom se umika včasih na blago severno stran, včasih na strmejšo južno pobočje. Velikokrat vodi nad veličastnimi prepadi, skozi vrtove rož, zlasti planik, ob čudovitih, pravih grebenskih razgledih. Upoštevaje tudi vzpon iz Humina na Karman in sestop z Laneža v vas Muzci (ali obratno) je to krepka enodnevna tura, 10 - 12 ur, torej samo za hitre in izurjene hodce. Pri vseh lepotah poti je njena slaba stran ta, da nas na večer navrže na čisto drug konec sveta s čisto negotovimi upi na spodbudno prenočevanje. (Takih upov tudi sicer na vsej poti ni, ker ni nikakršnjih zavetišč; zato je morda res bolje začeti v Muzcih in končati v Huminu). A kdor zna rešiti ta civilizacijski problem, se bo vrnil domov zmajevanje z glavo, od kod tem krtinam taka sklenjena veriga estetskih in atletskih zalogajev.
Vir: Stanko Klinar - Sto slovenskih vrhov
Janez Pikon