Šumc, april 2012 - Drago Dretnik: Že nekaj časa se je šušljalo, da Avstrijci kanijo na Peci postaviti več vetrnic za proizvodnjo električne energije.

Toda oprijemljivejših podatkov o načrtovanem posegu ni bilo. Avgusta lani pa je prišla iz društva Naturfreunde Petzen (Prijatelji narave Pece) s sedežem v Šmihelu, pobuda za sodelovanje Planinske zveze Slovenije (PZS) v akciji proti postavitvi vetrnih elektrarn na Peci. PZS je namreč v pismu z dne 10.08.2011, naslovljenem na Ministrstvo za okolje Slovenije, zavzela zelo jasna stališča proti temu posegu v prostor.

Septembra 2011 je bil v Ce­lovcu ustanovni sestanek ne­katerih organizacij, ki naspro­tujejo postavitvi vetrnic na grebenu Pece in udeleženci tega srečanja so bili pred­stavniki avstrijskih planinskih društev, avstrijske planinske zveze - deželne organizacije Koroške, avstrijskega turistič­nega kluba - sekcije Južna Koroška, Prijatelji narave Koroške, Prijatelji narave Pece in kot predstavnika PZS Janez Bizjak, predsednik komisije za varstvo narave pri PZS, in jaz kot član gospodarske komisije PZS.

Na tem srečanju smo se najprej seznanili z uradnimi podatki o tem projektu, ki ga izvaja podjetje Alpswind, nato pa postavili temelje organiziranega in z argumen­ti podprtega nasprotovanja nameravanemu posegu v prostor, ki ga investitorji imenujejo »vetrni park« ali »energetski park«.
Na drugem sestanku v Celov­cu 19.09.2011 smo ustanovili Arbeitsgemeinschaft Leben­sraum Petzen (ARGE),

v slovenskem prevodu »De­lovna skupnost življenjski prostor Peca«. Sestavili smo dvojezično pristopno izjavo, s katero se bodo podpisniki zavezali, da bodo sodelovali v prizadevanjih za prepreči­ tev škodljivih vplivov načr­tovanega projekta izgradnje vetrne elektrarne na Peci. Do sedaj so pristopno izjavo na slovenski strani podpisale naslednje občine, organizaci­je in društva: občine Mežica, črna na Koroškem in Prevalje, Komunalno podjetje LOG, Planinska zveza Slovenije in planinski društvi Mežica in črna na Koroškem.

PREDSTAVITEV PROJEKTA »VETRNI PARK PECA«
Osnovne podatke o projektu, ki ga investitor imenuje »Ve­trni (včasih tudi energijski) park Peca« (Windpark Pe­tzen), je podal g. Prutej, pred­stavnik podjetja Alpswind, na sestanku županov vseh občin izpod Pece 22.11.2011 v Suhi na avstrijskem Koroškem. investitor, podjetje Alpswind, želi postaviti po vršnem grebenu Pece (na avstrij­skem ozemlju) od Veške Kope mimo Bistriške špice in Končnikovega vrha do Knepsovega sedla ter pri zgornji postaji gondole 9 vetrnic, ki bi pretvarjale energijo vetra v električno energijo. Osnov­ni podatki za posamezno vetrnico so:
-višina nosilnega stolpa 80 m,
-premer vetrnice 100 m,
-maksimalna višina od tal do vrha vetrnice 130 m (približna višina katedrale Stefansdom na Dunaju ali stavbe s 50 nadstropji),
-el. moč 2 MW, količina olja v vetrnici bo okoli 400 l. Skupna el. moč vseh vetrnic naj bi bila 16 MW, kar naj bi po mnenju investitorja zadoščalo za oskrbo okoli gospodinjstev z električno energijo.

Investitor navaja kot rezultate predhodnega preverjanja iz junija 2011 za posamezna področja (geologija, ornitologija, hidrologija, endemiti, Natura 2000, krajinska slika) naslednje (navedeni so le najpomembnejši zaključki):
-preleti ptic niso omembe vredni,
-nepomembni vplivi na področje Natura 2000,
-gradnja in obratovanje vetrnic na varovalnem območju za pitno vodo je iz koncepta varnosti oziroma nevarnosti za pitno vodo neproblematična,
-presoja vplivov na okolje ni potrebna,
-ure s polno obreme­nitvijo > 2.200 ur,
-vidnost iz Pliberka je zanemarljiva - videli se bodo le vrhovi stolpov in vetrnic.
Kot odgovor na vse morebitne pomisleke investitor predlaga le kozmetične popravke - premik posamezne vetrnice za nekaj metrov.
Podobo »vetrnega parka« dopolnimo še s podatkom, da bo za potrebe montaže in oskrbovanja med obratovanjem potrebno zgraditi po grebenu Pece okoli 5 km nove, za težke tovornjake in vlačilce opremljene ceste ter tudi krožišče za obračanje teh vozil.

POMISLEKI IN NEODGOVORJENA VPRAŠANJA, KI SE PORAJAJO V ZVEZI S PROJEKTOM
Navedli smo nekatere po­datke o projektu, ki so nam trenutno dostopni. 2e ta skopa dokumentacija pa je pri nekaterih organizacijah in posameznikih onstran in tostran meje vzbudila veliko zaskrbljenost. Odprtih in neodgovorjenih vprašanj v zvezi s tem projektom je toliko, da si vsako zase zasluži posebno obravnavo.

Presoja vplivov na okolje
Za tovrstne investicije je to izredno pomemben doku­ment. Obveznost izdelave celovite presoje nalaga vsem državam EU kar nekaj evrop­skih direktiv, poleg tega pa ima vsaka država tudi v svoji zakonodaji opredeljene natančne pogoje za izdela­vo teh presoj. po slovenski zakonodaji mora investitor izdelati presojo vplivov na okolje (PVO) med drugim tudi za:
-objekt za pridobivanje električne energije z izko­riščanjem vetra s petimi ali več turbinami ali s celotno močjo 5 MW ali več.

Vlada Republike Sloveni­je je leta 2004 z Uredbo o posebnih varstvenih območjih uvrstila področje Pece v območja Natura 2000 kot posebno ohranitveno področje. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice EU. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Zato je skrajno čudno, da investitor ignorira evropsko in sloven­sko zakonodajo in izjavi, da presoja o vplivih na okolje ni potrebna kljub temu, da je očitno, da bi imela postavitev vetrne elektrarne občuten čezmejni vpliv.

Zaščita pitne vode
Gorski masiv Pece je zelo pomemben vir pitne vode za prebivalce tostran in onstran meje. Samo na slovenski strani se iz izvirov šumc i, šumc ii in Topla oskrbuje z zelo kakovostno pitno vodo okoli 15.000 prebivalcev, na avstrijski strani pa še več, tako da je od izvirov izpod Pece skupno odvisnih več kot ljudi.

V okviru hidrogeoloških raziskav na Peci v letih 1985­1988 z izotopnimi analizami, potrjenimi tudi s sledilnimi poskusi (z barvanjem), je bilo ugotovljeno, da znaša čas zadrževanja talne vode v apnenčevem vodonosniku do 5 let! Obarvane vode z Bistriškega vrha (2060 m) so potovale do izvirov v Avstriji in Sloveniji od enega do štirih mesecev. Sledovi barvanja pa so bili najdeni tudi še 4 leta po barvanju. Poročilo tudi navaja, da sega padavinsko zaledje izvira šumc do zahodnih obronkov Pece, kar pomeni, da je precejšen del napajalnega območja (najmanj 50% površine) na avstrijskem ozemlju. Podobno velja tudi za izvire v vznožju Pece v Avstriji, katerih padavinsko zaledje sega globoko v naše ozemlje. če samo pomislimo, da so pri sledilnih poskusih spustili na vnaprej določenih mestih v podzemlje le po 20 kg barvila in so ga potem v vodnih izvirih ugotavljali ne­kaj let, si sploh ne moremo predstavljati, kakšne bi bile posledice izpusta npr. 400 l olja, ki je samo v eni vetrnici, v podzemlje Pece. Pri tem moramo upoštevati, da en samcat liter mineralnega olja onesnaži milijon litrov vode! Precejšnje možnosti one­snaženja virov pitne vode bodo tudi pri izgradnji 5 km ceste po varstvenem pasu za pitno vodo ter kasnejšega prometa s težkimi tovornjaki po tej cesti.

Zaščita živalstva
Na vršnih grebenih Pece so od večjih ptic bivališča belke, ruševca in planinske kavke. Občasno se pojavlja tudi planinski orel. Velikanske vrteče vetrnice bodo prelete teh ptic zagotovo odvračale.

Iz raziskav življenjskih navad belke, ruševca in velikega petelina je znano, da priborjenih teritorijev tudi pri poslabšanju razmer ne zapuščajo. Po smrti teh teritorialnih živali se mlade živali zaradi motenj tu ne bodo več naselile.

Hrup
Z realizacijo »vetrnega parka« bo območje postavitve vetrnic izpostavljeno stalnemu hrupu. iz podobnih, že realiziranih projektov lahko sklepamo, da bo celotno področje postavitve v dolžini nekaj kilometrov in širini 400­500 m izpostavljeno hrupu jakosti med 50 in 65 dB.

Za primerjavo povejmo, da 60 dB hrupa povzroči mimo vozeči avtomobil. Zaradi hrupa bodo živalske vrste izpostavljene stalnemu stresu. in lahko si predstavljamo, da morebitni pohodniki, ki si želijo v gorah miru in tišine, ne bodo navdušeni nad hojo pod vrtečimi se kolosi in hrupom od 50-70 dB.

Vizualna sprememba pokrajine
Iz načrtovanega projekta je razvidno, da bi postavitev vetrne elektrarne močno vplivala na do sedaj skoraj neokrnjeno naravo in jo v veliki meri razvrednotila. Vršni grebeni Pece s svoji­mi štirimi vrhovi nad 2.000 m so zelo primerni za tako imenovani »mehki alpski turizem«. Zaradi lahkih pristopov z avstrijske strani (iz Luž, Globasnice, Veškega stana, Bistrice, Najberža) ter z naše strani (Podpece, Tople) je omogočeno prečenje ce­lotnega masiva ali njegovega dela tudi manj izurjenim. Še posebej je Peca pridobila na veljavi, odkar je prestopanje državne meje neovirano. V celoti se bo spremenil tudi videz pokrajine. Stolpi z vetr­nicami bodo vidni iz celotne Mežiške doline, še posebej pa z vseh koroških vrhov ter tudi s Kamniških planin.

Zato ne preseneča dejstvo, da so bili podobni poskusi postavitve vetrnih elektrarn na Dobraču, Golici (Koralpah), Brennerju in Heiligenblutu zavrnjeni in se niso realizirali.

Energetska vrednost projekta Oglejmo si še načrtovano proizvodnjo energije. 8 vetrnic z vsaka 2 MW moči proizvede pri 2.200 urah pol­ne obremenitve največ 35,2 GWh na leto. Eno gospodinj­stvo v Avstriji porabi pov­prečno 4.770 kWh na leto (VDEW, 2003). Proizvodnja vetrne elektrarne bi torej zadostovala za 7.400 gospo­dinjstev (polovica od navedb investitorja!). Če računamo z napačno povprečno porabo 3.500 kWh (brez energije za ogrevanje in pripravo tople vode), je to še vedno le okoli gospodinjstev in ne 15.000, kot obljubljajo investitorji. Primerljiv vetrni park Oberzeiring je do sedaj imel v povprečju le 1.900 ur polne obremenitve.

K primerjavi z energijo iz hidroelektrarn: da bi vetrna elektrarna proizvedla toliko energije, kot sosednja hidroelektrarna Edling, bi potrebo­vali 100 takšnih vetrnic, ki jih načrtujejo na Peci.

Zaključek
Investitor očitno želi na vršnem grebenu Pece posta­viti vetrno elektrarno brez presoje vplivov na okolje, ki bi morala podati odgovore na vsa neodgovorjena vpra­šanja tako v zvezi z varova­njem pitne vode, vplivov na živalstvo in rastlinstvo, onesnaženjem okolja zaradi hrupa, razvrednotenjem pokrajine zaradi postavitve vetrnic, opustitvijo vršnih planinskih poti in velikim zmanjšanjem pohodništva in turnega smučanja. S tem ignorira pomembni medna­rodni konvenciji - Evropsko pokrajinsko konvencijo in Alpsko konvencijo. ignorira tudi pravico Slovenije, da na­stopa v postopku kot stranka, ki hoče in mora zaščititi svoje interese, saj bo imela more­bitna postavitev vetrne elek­trarne močan čezmejni vpliv. in če k temu dodamo še, da investitor nima nobenih refe­renc v zvezi z gradnjo vetrnih elektrarn in da želi na Peci postaviti poskusno napravo z nepreizkušenimi lesenimi stebri, je dvom v primernost investicije še večji, in zato moramo združiti moči in skupaj z enako mislečimi partnerji iz sosednje Avstrije doseči soodločanje o usodi tega projekta. Verjamem in upam, da se naša lepa Peca ne bo spremenila v industrijsko-energetsko območje, temveč bo še naprej ohranila svojo prvobitnost.

Drago Dretnik