Delo - Blaž Močnik: Turistični promocijski film Dolina Soče Kobarid Tolmin je prvi pravi režiserski prvenec Gregorja Kresala.
Izdelek 43-letnega ljubljanskega arhitekta, ki je pripravil tudi scenarij in skrbel za produkcijo, in mlade skupine Vizualist si je v nekaj dneh na spletu ogledalo 15.000 ljudi. Z alpinistom po duši smo se pogovarjali o verjetno doslej najboljšem turističnem videospotu pri nas.
Izdelek 43-letnega ljubljanskega arhitekta, ki je pripravil tudi scenarij in skrbel za produkcijo, in mlade skupine Vizualist si je v nekaj dneh na spletu ogledalo 15.000 ljudi. Z alpinistom po duši smo se pogovarjali o verjetno doslej najboljšem turističnem videospotu pri nas.
Zdaj, ko je izdelek že zunaj, bi naredili kaj drugače, če bi začeli znova?
Pristopa bistveno ne bi spreminjal. Imeli smo izjemno ambiciozen scenarij. Kar bi mogoče spremenilo kakšno stvar je, da smo šele med snemanjem razvili nove naprave in pripomočke za snemanje, ki v dolini še niso funkcionirali, kot bi lahko. Gre za nekakšne enostavne žičnice za kamero. Mogoče bi kje ubral še kakšno bližnjico, ampak princip bi ostal povsem enak.
Ta pa je bil?
Naročniku sem dejal, da bomo poskušali predstaviti najbolj klasične lokacije tega dela doline, dodali še kakšno ekstravagantno, ampak da jih bomo posneli na precej samosvoj način. Pomembna zasnova je bila, da poskušamo združiti nekatere na pogled nezdružljive stvari - muharja smo postavili skupaj s kanuistom in plezalcem, padalca smo lovili s kolesarjem. Pa še koga bi, če bi imeli na razpolago neomejeno časa. Res pa je, da so nam vse to omogočile izjemne danosti te doline.
Je bila dolina za režiserja hvaležen »studio«?
Mislil sem, da bo delo lažje, kot je bilo. Čeprav sem bil prepričan, da zelo dobro poznam te kraje, sem si moral na koncu priznati, da jih vendarle ne poznam tako dobro. Ko smo želeli določene točke pokazati nekoliko po svoje, smo si precej otežili delo. Logistika je bila izjemen zalogaj. To je bil težek projekt. Na drugi strani pa v tej dolini lahko narediš krasno fotografijo, kamor koli se obrneš. To pa je bil lažji del projekta.
Glede na dozdajšnje odzive sklepam, da ste z izdelkom presenetili tudi domačine. Je to najboljši možni kompliment?
Brez dvoma. Po prvih dveh dneh sva bila z naročnikom (direktor LTO Sotočje Janko Humar, op. p.) zelo presenečena nad odzivom. No, sicer tudi v slovenskem merilu ne govorimo o nekih posebnih številkah, kljub vsemu pa se mi je zdelo, da takšnega odziva vseeno ne bomo dosegli v nekaj mesecih, kaj šele v nekaj dneh. Po štirih dneh smo skoraj na 15.000 ogledih. Treba je vedeti, da govorimo o promocijskem videospotu, ki mladine večinoma ne zanima.
Ste bili presenečeni, ker Dolina Soče pravzaprav ne zajema vsaj vsega severnega dela od Bovca do Tolmina?
Na prvi sestanek sem prišel s prepričanjem, da bomo začeli pri izviru Soče. Moje prvo vprašanje je bilo, kje pa je v tej zgodbi Kanin. Potem sem razumel, da območje upravljata dve lokalni turistični organizaciji. Drugo vprašanje je bilo, zakaj. Toda jaz sem bil zgolj izvajalec, ki se s takšnimi problemi ne ukvarja. Se mi pa zdi škoda, ker bi bila ta celota lahko pač bolj celovita. Soča je namreč najlepša alpska reka. V našem primeru zdaj pravzaprav govorimo zgolj o 20 kilometrih doline, tam pa je toliko lepih stvari, da bi lahko o vsaki posnel krasen film.
Uporaba sodobne tehnike, nekoliko drugačen, dinamičen pristop vendarle ni odkrivanje tople vode, vseeno pa zdaj na videospot mnogi gledajo kot na nekakšen presežek. Je slovenska turistična promocija na tem področju zaspala v nekem povprečju?
Ne, res nismo odkrivali tople vode. Vseeno bi bilo nehvaležno primerjati naš izdelek z drugimi promocijskimi filmi. Lahko rečem le, da smo nekatere kadre, dolge tri ali štiri sekunde pripravljali tudi dva dneva. Če vložiš ogromno volje in seveda znanja, bo izdelek na koncu to pokazal. Predvsem pa smo pristopili z majhnimi sredstvi, ampak z velikim srcem. Ekipa je namreč začutila, da ima v rokavu jokerja, zato je vsak iz sebe iztisnil najboljše. Vidi se pripadnost projektu in želja narediti nekaj res posebnega. Fantje iz skupine Vizualist so v povprečju točno 20 let mlajši od mene, a premorejo ogromno znanja in neobičajno veliko izkušenj za njihova leta. Če bo šel filmski svet naprej v tej smeri, bodo najstniki začeli delati krasne stvari.
Kaj je teh pet minut filma potegnilo za seboj?
Najprej mesec dni ogledov lokacij, ki so bili podlaga za scenarij. Načrtovali smo določeno število snemalnih dni, vendar smo jih prekoračili za skoraj 100 odstotkov. V dveh mesecih smo naredili dobrih 20 snemalnih dni. To je ogromno časa za takšen film. Sredi septembra smo mesec dni prebili v montaži. Tudi sebi sem nekaj odščipnil zavoljo čim boljšega izdelka. Sploh ker vem, da sem šele na začetku svoje ustvarjalne filmske poti.
Blaž Močnik
Foto: Aleš Černivec