Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Štupar 3256 1

Vili Kašca (1954‒2012)


Včeraj, 6. septembra 2012, se je pri delu v gozdu smrtno ponesrečil član GRS Bovec ‒ Vili Kašca. Žal se je njegova pot končala ravno v trenutku, ko je bila večina življenjskih preizkušenj in tegob za njim in se je veselil bolj umirjenih časov v krogu svoje družine in prijateljev.

Vili je bil Trentar, Tužinov iz Zadnjice. Negova mati je bila dolga leta oskrbnica koče na Doliču in Vili je z njo že kot mlad fantič vsako poletje preživel na Doliču in ji po svojih močeh pomagal. Tako se je že zgodaj spoznal z gorami in planinstvom in to ga je zaznamovalo in spremljalo vse življenje. Kasneje sta se z materjo preselila v Bovec, kjer si je z ženo Jelico in dvema hčerkama ustvaril prijetno družino. Tako kot je ponavadi, tudi njemu ni manjkalo težav in preizkušenj: služba, družina, obnova hiše in cel kup drugih stvari, ki nas spremljajo v življenju. Kljub vsemu pa je imel zmeraj čas za hribe in gorsko reševalno službo. V Soči je počasi obnavljal tudi očetovo domačijo. Uredil si je prijeten kotiček za sprostitev, ki smo ga tudi reševalci dobro poznali, saj je bilo Vilijevo srce široko odprto in je bil vsak dobrodošel.

V naše vrste je prišel leta 1986 kot prvi vodnik reševalnega psa na postaji. Takoj se je vključil v delo in vse do danes je bil med najbolj aktivnimi reševalci. Sodeloval je v mnogih reševanjih v gorah, v soteskah in na Soči ter ob vseh večjih elementarnih nezgodah na Bovškem: ob potresih leta 1998 in 2004, ob plazu v Logu pod Mangrtom jeseni 2000. Več mandatov je bil neumorni član in sodelavec v Komisiji za reševanje iz plazov, zadnji dve leti je bil tudi namestnik načelnika našega društva. Za svoje delo je leta 2002 prejel zlato priznanje Civilne zaščite in leta 2008 Zlati znak Gorske reševalne zveze Slovenije. 

Vsaka izguba je težka, še toliko bolj pa nas je prizadel Vilijev tako nenaden in tragičen odhod.
Vrzel, ki je ostala za njim, bo še dolgo nezaceljena, z gorskimi reševalci pa bo ostal povezan za zmeraj.

Člani Društva GRS Bovec

07.09.2012

Zadnje slovo od Vilija bo v torek, 11. septembra 2012, ob 16. uri izpred mrliške vežice v Bovcu.

 

... Se je zbrala reševalna služba vsa,
da ´z ledenega objema reši gornika,
vsak pomaga, gleda, išče, toda nič,
kajti gora zlepa se ne vda,
zato v pomoč pokličemo še psa,
da pomaga še on, kakor zna.
Ko ta zakoplje, cvili, čuti spodaj v snegu ljudsko sled
in naš gornik gori srečno je otet. ...

G-L: Pesem vodnikov lavinskih psov

Barvne foto: B. in G. Štupar

 
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
BIO GRZS novosti

1 komentarjev na članku "Vili Kašca (1954‒2012)"

Bernard Štiglic,

Naj mu bo lahka zemlja domača.

V knjigi Franceta Malešiča je lep povzetek :

Naj omenim, da umrje mnogo Trentarjev nesrečne smrti. Ali se kdo ponesreči na planinah, ali ga podere plaz ali breme ali kako drevo, ali se utrga kje kaka skala - kamor pogledaš, povsod najdeš znamenja z okorno, ali karakteristično sliko nesreče, s pripombo, kdo in kdaj in kako je "storil nesrečno smrt" in da moli zanj. Vsled toliko nesreč je prišlo že v pregovor, da Trentar nobeden ne umre, če se ne ubije...

Josip Abram,Opis Trente, PV 1907, 153

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Dražgoše – Jamnik – Vodiška planina
Naslednja objava Damavand
  • Število objav: 46101

Novosti