Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Visoko nad Kolpo

Firstov rep (1002 m n. m.) – Loška stena (876 m n. m.) – Cerk (1192 m n. m.) – Krokar (1122 m n. m.) 

Visoko nad Kolpo

Jelena Justin: Danes bomo obiskali štiri vrhove Borovške gore, ki se razprostira med dolino Kolpe in Goteniškim Snežnikom. Izlet v svet, kjer je medved doma.

Ko se iz doline reke Kolpe zazremo v južno ostenje Borovške gore, je videti kot nekakšen rob, kot kraški rob. Tudi njen svet je zelo kraški. Neokrnjena divjina kočevskih gozdov, kjer je pragozd ter več naravnih rezervatov, je obiska vredna lokacija. Gremo?

Zapeljemo se do Ribnice, kjer nadaljujemo proti Kočevju. Pred Kočevjem zavijemo desno v smeri naselij Grčarice, Gotenica in Kočevska Reka. V Kočevski Reki zavijemo desno v smeri Borovca pri Kočevski Reki. V Borovcu nadaljujemo desno v smeri prelaza Strma Reber. Ko prispemo v zaselek Ravne (lesena tabla, manjša), nadaljujemo do parkirišča tik pred prometnim znakom za 10-odstotni klanec. Na drugi strani ceste zagledamo oznako na kamnu za Cerk.

Pot se zložno vzpne čez travnik, kjer zagledamo bližnjo lovsko kočo. Sledimo stezi v levo, nato pa kolovozu, ki se zmerno strmo vzpne. Čez približno 15 minut dosežemo razpotje, kjer se z leve priključi steza s Krempe. Mi zavijemo desno, prečimo manjšo grapo in se po gozdnem pobočju in po kolovozu povzpnemo do makadamske ceste. Sledimo markacijam in kmalu dosežemo odcep za Cerk. Do tukaj se bomo kasneje vrnili, mi pa še kar nadaljujemo v smeri Firstovega repa, ki ga tudi končno zagledamo zapisanega na enem od smerokazov. Cesta se začne spuščati in nas pripelje do spominskega znamenja nekdanje partizanske bolnišnice. Zavijemo levo, cesta se začne vzpenjati. Dosežemo obračališče, na levi pa opazimo oznake za Firstov rep in tudi za Loško steno. Kolovoz se rahlo spušča in na ostrem desnem ovinku nadaljujemo kar naravnost skozi gozd. Občutek je, kot da hodimo po nekakšnem pomolu. Hitro dosežemo Firstov rep, kjer je vpisna skrinjica. Do Loške stene se bomo kar spuščali. Bodimo oprezni za markacijami, saj je svet izrazito kraški. Razgled z Loške stene je spektakularen, saj se globoko pod nami pokaže dolina reke Kolpe, vidi se Snežnik, Gorski kotar, Učka.

Vrnemo se po poti dostopa nazaj do odcepa za Cerk. Sledimo kolovozu. Na enem od razpotij naj nas ne zavedejo čudno postavljene markacije. Sledimo desnemu kolovozu, do izravnave pod vrhom, ko se usmerimo na strmo stezo levo, ki nas pripelje na vrh, ki je najvišji vrh Borovške gore. Zdaj nas čaka še prečenje do Cerka. Do tja ni markirane poti. Z vrha Cerka se po skromni stezici, ki je sledljiva, spustimo skoraj do izravnave. Na drevesih so modre pike in črte, ki označujejo območje gozdnega rezervata. Ko pike izginejo pa tudi steza je slabše vidljiva, se držimo levega roba gozda. Ko na desni strani zagledamo pobočje in njegov rob, prečimo gozd in se po desnem pobočju, kjer je spet udobna steza, povzpnemo na vrh Krokarja. Vmes opazimo stezico, ki gre naravnost, a mi smo zavili desno proti vrhu. Do tega razcepa se bomo pri sestopu vrnili. Ta del poti smo prehodili po pragozdu in vstop vanj je pravzaprav prepovedan. Na vrhu Krokarja je ogromen možic. Z vrha sestopimo nazaj po poti prihoda do razcepa, kjer zavijemo desno in se začnemo sem in tja precej strmo spuščati do sedla Krempa. Na sedlu zavijemo levo navzdol, čez travnik in se spustimo do nekdanje nemške vasi Inlauf, od koder nadaljujemo do glavne ceste in vasi Borovec. Ko dosežemo glavno cesto, se po njej sprehodimo približno 1500 m do jeklenega konjička v Ravnah.

Nadmorska višina: 1192 m
Višinska razlika: 900 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 3 / 5

Gorenjski Glas - 28.02.2024

1 komentarjev na članku "Visoko nad Kolpo"

Iztok Snoj,

"Ta del poti smo prehodili po pragozdu in vstop vanj je pravzaprav prepovedan."

Če boste naleteli na 'inšpektorja', ki vam bo v roke tiščal položnico, mu jasno in glasno recite, da vas je poslala Jelena!

Šalo na stran, danes svetu pač vlada antirazum.

~o~

Da gredo mejo pragozda vleči čez najbolj markanten vrh daleč okoli, na katerega vodi dobro nadelana pot, ki jo domačini in tudi drugi prehodijo(-mo) radi - saj rezervat ne bi izgubil prav nič, če bi tistih nekaj kvadratnih metrov izpustili.

Skratka, nekdo iz nas brije norca. Ne čudite se, ča boste za kak lep konec tedna srečali nekoga s službeno izkaznico. Kajti za pragozd boš motnja! In ne kakšni zvoki iz vasi nekaj sto metrov nizdol. Pred leti sem srečal Jana Breliha (https://fb.watch/qBP7BEVMoS/), ki je želel posneti zvoke tega pragozda. Imel je težko delo, zrak so pogosto sekali glasovi motornih žag, avtomobili, živina, itd.

Še nekaj za občutek o Krokarju: https://www.youtube.com/watch?v=kB57blEqQEo

Poznam naravovarstvenike, ki so dobri ljudje, poznam. Kaj pa če je večji del njih na nek način ljudomrznežev?

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46051

Novosti