Franci Savenc 11.01.2006 06:43 1627 0

Visokogorje je bilo gospodarsko zanimivo

Bohinjske novice, 06.01.06 – Mija Ogrin: Mednarodni projekt Železna pot

06.01.2006

Mednarodni projekt Železna pot

Visokogorje je bilo gospodarsko zanimivo

Mednarodni projekt Železna pot - Iron Route združuje različne in med seboj oddaljene alpske dežele 8 skupno preteklostjo rudarstva. Projekt je bil odobren v letu 2004 v okviru programa Interreg IIIB za območje Alp in bo trajal tri leta, od 2005-2007.

V projektu sodelujemo partnerji iz Slovenije, Avstrije in Italije. Od slovenskih partnerjev sodelujemo Gorenjski muzej in Podzemlje Pece - Turistični rudnik in muzej Mežica. Iz evropskega strukturnega sklada bomo v Gorenjskem muzeju pridobili 75 odstotkov denarja, ostali del pa so zagotovili: Občina Bohinj, Triglavski narodni park. Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za okolje in prostor. V decembru se je izteklo prvo leto aktivnega delovanja na projektu. Med pomembnimi doseženimi skupnimi rezultati je vsekakor informativna spletna stran www.ironroute.org, skupni logotip projekta ter osnovanje skupne baze podatkov. Glavne aktivnosti Gorenjskega muzeja pa so potekale pri vodenju projekta, promociji ter študijah in raziskavah. Raziskave so obsegale topografske preglede in arheološka izkopavanja. Pri topografskih pregledih potencialnih arheoloških najdišč v visokogorju - Pokljuka, Triglavsko pogorje, Spodnje bohinjske gore in Jelovica - smo odkrili nekaj novih arheoloških najdišč, ki potrjujejo obljudenost visokogorja že v zgodnji bronasti dobi (2.000 let pred Kr.). Tako zgodnje bronastodobno postojanko lovcev in prvih iskalcev rud smo odkrili na planini Zadnji Vogel, na območju Kala. Na še starejšo prisotnost človeka pa kažejo najdbe kamnitega orodja s Komne. Iz mlajše in pozne bronaste dobe (13. - 9. stoletje pr. Kr.) je bilo po Sloveniji najdeno mnogo visokogorskih najdb predvsem orodja in orožja, ki pa jih povezujemo s kultnim darovanjem. V ta čas sodi v petdesetih letih preteklega stoletja najdeno bronasto bodalo s planine Lipanca. Po tem obdobju so najdbe iz visokogorja izredno redke vse do rimske dobe. Nekateri raziskovalci pripisujejo to prekinitev neugodnim podnebnim razmeram. V začetku rimske dobe se je podnebje ponovno otoplilo. V tem času se kaže večja prisotnost človeka tudi po naših planinah: Klek, Ovčarija, Vodene Rupe, Pečana in Zadnji Vogel. Visokogorje je bilo gospodarsko zanimivo, saj je ponujalo v poletnih mesecih pašo na naravnih travnatih območjih, ki so se nahajala nad gozdno mejo. Bogata nahajališča železove rude - bobovca - so omogočala rudarstvo in železarstvo. Bukovi gozdovi pa so ponujali možnost oglarjenja. Na severnem delu planine Klek smo odkrili lokacijo, ki je bila obljudena od rimske dobe (1. - 2. stol. po Kr.) vse do 10. -11. stol. Najdbe kažejo, da je bila na tem prostoru deponija železove rude - bobovca, ki so jo kopali v bližini. Opuščene rudne jame so še danes dobro vidne in se razprostirajo proti vznožju Debele peči. Sledovi rudarjenja so se ohranili tudi po drugih planinah in njihovih okolicah: na Ovčariji, Krstenici, Rudnem polju, Pečani in Zadnjem Voglu. Na slednji planini smo v neposredni bližini rudnih jam odkrili pozno rimski tloris stavbe, ki jo časovno dobro opredeljuje novec (348-361). V pozno rimski dobi se obljudenost gora izrazito poveča. V tem času je bil pomen čred v visokogorju velik, saj so bile v gorah zanesljivo zaščitene pred roparskimi pohodi preseljujočih se ljudstev in različnih vojska.