Večer, Vrt, narava, gore - Sanja Verovnik: Pogovor s predsednikom Planinske zveze Slovenije o aktualnih dogajanjih v zvezi, načrtih v prihodnjem letu, sodelovanju z državo in odnosu Slovencev do planinstva.
Planinska zveza Slovenije s skoraj 120-letno tradicijo organiziranega dela in skoraj 60 tisoč člani spada med največje in najstarejše nevladne oziroma društvene organizacije v Sloveniji. Kot opozori njen predsednik Bojan Rotovnik, delovanje temelji na prostovoljstvu. "Ravno zato je lahko organizacija preživela že dve svetovni vojni, sedaj deluje že v četrtem družbenem sistemu." Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram v sedanjosti je še vedno pomemben del civilne družbe in je hkrati edina osrednja planinska organizacija v Sloveniji. "Edini tudi skrbimo za vsebino planinstva preko naših izobraževalnih programov na vseh področjih (vodnik PZS, markacist, vaditelj orientacije, mladinski voditelj, traser, varuh gorske narave, turno-kolesarski vodnik, mentor planinskih skupin, trener športnega plezanja, sodnik športnega plezanja, inštruktor planinske vzgoje, alpinistični inštruktor ...) in skupaj s planinskimi strokovnimi kadri namenjamo pozornost vsem področjem planinstva v vseh starostnih obdobjih od predšolskih otrok do starostnikov."
Zgradili 174 koč, bivakov in zavetišč
- Kakšne cilje ste si kot predsednik organizacije zadali v letu 2011?
"Osnovna usmeritev je vračanje k vsebini planinstva in večji vlogi planinskih društev pri upravljanju zveze. To bomo postopoma v nekaj letih dosegli na različne načine, leto 2011 pa bomo posvetili sprejetju novega statuta organizacije, prenovi sistema članarine in večji prisotnosti planinstva v javnosti in v mednarodnih aktivnostih. Glede na to, da delovanje planinske zveze temelji na prostovoljcih, bomo posebno pozornost namenili tudi evropskemu letu prostovoljstva in uresničevanju zakona o prostovoljstvu, za katerega upamo, da bo kmalu sprejet."
- Kje vidite največje težave, ki bi jih morali rešiti?
"V planinski organizaciji smo v preteklosti zgradili 174 planinskih koč, bivakov in zavetišč in uredili več kot 8000 kilometrov planinskih poti. Medtem ko so planinske poti dobro obiskane in po zaslugi številnih markacistov tudi dobro urejene, so koče žal deležne vedno manjšega obiska. Vemo, da so razlogi večplastni in da jih je nekaj tudi znotraj naše organizacije, a na manjši obisk zagotovo vpliva tudi hiter način življenja, preveliko odpiranje gorskih območij za promet, svoje pa je prispevala tudi aktualna gospodarska kriza. V planinski organizaciji se zavedamo pomena široke mreže planinskih koč, ki je zelo zahtevna za vzdrževanje, saj delujejo v zahtevnih vremenskih pogojih in so v večini odprte le nekaj mesecev letno. Glede na to, da je topla in oskrbovana planinska koča zelo dobrodošla, ko vremenske ali druge razmere niso takšne, kot bi si jih želeli, poskušamo vsem obiskovalcem gora sporočiti, da naj imajo s sabo le nujno zalogo hrane in pijače, za vse ostalo pa so jim na voljo planinske koče. V planinski zvezi pa že pripravljamo spremembe, ki bodo planinske koče še bolj približali sedanjim potrebam obiskovalcev gora, ponudili pa bomo tudi dodatne vsebine. Ob tem se moramo zavedati, da visokogorska planinska koča zaradi občutljivega naravnega okolja ni gostilna, zato je in bo udobje v koči planinsko. In to je tudi čar obiskovanja planinskih koč!"
Ostane lahko le sled "gojzarja"
- Kakšen je odnos države do planinstva oziroma planinske zveze?
"Planinstvo je zagotovo zelo prepoznaven del slovenske družbe in je preplet mnogih dejavnosti od športa, varstva narave, kulture, izobraževanja do turizma in gospodarstva. Zato je sodelovanje planinske zveze z državo (in obratno) nujno in potrebno. Veseli smo, da država večinoma prepoznava pomen planinstva predvsem preko vključevanja v sistemske vire financiranja na različnih področjih. Seveda so potrebe dosti večje od prejetih sredstev, a se tudi planinci zavedamo trenutne težke gospodarske situacije. Zato smo bili še toliko bolj veseli, ko je ministrstvo za gospodarstvo v letu 2009 razpisalo in v letu 2010 razdelilo skoraj 1,5 milijona evrov za obnovo planinskih koč. Smo pa kar malo razočarani na področju zakonodaje, saj nas država v tem segmentu ne prepoznava kot pomemben del dogajanja v gorah."
- Bi lahko izpostavili kakšen primer?
"S primerom sprejemanja novega zakona o Triglavskem narodnem parku je planinstvu kljub raznoliki vsebini in pomembni vlogi v dosedanji zgodovini našega edinega narodnega parka bilo vrženo v isti koš z vsemi ostali rekreativnimi dejavnostmi. Pika na i pa je zagotovo nova uredba o prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, za katero smo upali, da bo naredila več reda na tem področju. Žal so lobiji, ki zagovarjajo adrenalinske vožnje posameznikov v za zdaj še dokaj neokrnjeni naravi, zelo močni in so dosegli, da se je za zdaj urejanje te problematike prestavilo v nedefinirano prihodnost. V planinstvu zagovarjamo, da lahko za našim obiskom narave ostane kvečjemu sled našega gojzarja in smo zelo proti uničevanju narave tistih, ki z motornimi sankami pozimi in s štirikolesniki in kros motorji poleti uničujejo gorsko naravo in ogrožajo ostale obiskovalce zgolj zaradi zadovoljevanja lastnih adrenalinskih potreb."
300 tisoč Slovencev občasno planinari
- Kako resno se jemlje članstvo v PZS?
"Po nekaterih ocenah okoli 300.000 Slovencem vsaj občasno planinari, članov planinske organizacije pa je okoli 60.000. Torej je razkorak med občasnimi obiskovalci gora in številom članov planinske organizacije velik. Zato si bomo predvsem z obogateno planinsko vsebino prizadevali približati članarino sedanjim potrebam obiskovalcev gora. Po prenovi sistema članarine, ki bo zaživel leta 2012, se bodo že sedanjim popustom pri prenočevanju v planinskih kočah doma in v tujini pridružili še bolj prilagojeno zavarovanje, več ugodnosti, vezanih na vsebino planinstva, ter dosti bolj prilagodljiv sistem plačila članarine. Verjamemo, da bomo z vsemi novostmi uspeli doseči povečanje števila članstva in tudi vzbuditi v ljudeh tisti pravi občutek pripadnosti naši planinski organizaciji."
- Kako bi ocenili Slovence kot planince?
"Planinstvo ima v različnih izraznih oblikah v Sloveniji bogato tradicijo in je hkrati zelo razširjeno. Na svetovnem nivoju zagotovo spadamo v sam vrh držav pri številu p
lanincev na celotno populacijo. Takšno množičnost nam mnogi zavidajo, a mi se zavedamo, da imamo še veliko rezerv. Glede na to, da se na griče, hribe in gore lahko vzpnemo iz skoraj vsakega kraja v Sloveniji, je planinstvo široko dostopno in posledično se tudi veliko Slovencev ukvarja s to dejavnostjo. Zato smo v primerjavi s planinci, ki prihajajo iz držav južno ali vzhodno od nas, dobro usposobljeni in opremljeni. Kljub temu pa se moramo zavedati, da smo za varnost ob obiskovanju gora v prvi vrsti odgovorni sami in da gora ne smemo podcenjevati."
Planinstvo je pri nas zelo priljubljeno, predvsem poleti in jeseni, ko je najlepši čas za potep v planine. (Igor Napast)
Sanja Verovnik