zbral in uredil France Malešič, izdala PZS, 6. knjiga zbirke Med gorskimi reševalci
Vlasto Kopač
IVERÍ Z GRINTOVCEV
Izdala/založila: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE
zanjo Božidar Lavrič
S sodelovanjem Občine Kamnik
Zbirka: MED GORSKIMI REŠEVALCI, 6. knjiga
Zbral in uredil: France Malešič
Oprema in risbe: Vlasto Kopač
Strokovni sodelavec: Stanko Klinar
Številka publikacije 275
Produkcija: Pegaz International, Ljubljana
Slika na naslovnici Skuta in zahodna stena Štruce, foto Peter Janežič
796.52(234.323.63)
ISBN 961-6156-67-5
COBISS.SI-ID: 226856704
Trda vezava, 17,5 cm x 24 cm, 238 strani, cena 4400 SIT/18,36 EUR
VSEBINA
»Drobne umetnine iz čistega veselja« - 7
Obledele podobe iz Grintovcev - 17
Pomenki na poseki - 25
Severna stena Turške gore v snegu - 35
Zavetišče pod Skuto - 43
Kako smo po vojni začeli znova - 55
Iglu na Malih podeh - 63
Nekaj etnografskega gradiva iz Kamniških Alp - 73
Velikoplaninska pastirska bajta in nekaj njenih značilnosti - 77
Kapela Marije Snežne na Veliki planini - 103
Pastirska torila z Velike planine - 109
Andrejkova Manca z Velike planine - 117
Gorski vodnik in reševalec France Erjavšek - 125
spomin Karlu Tarterju - 145
Alpinist in gorski reševalec Pavle Kemperle - 151
steni Kogla zapisan spomin - 157
Na ogledih v Štruci - 165
Iz Kokre čez Kočno v Konec - 171
Iz preteklosti Velike planine - 183
Kati in Zefa z Dovje ravni - 193
Krajevna imena na prisojni strani Grintovcev - 203
Manj znani izrazi in besede - 229
ragi bralec, ljuba bralka, mi vsi trije imamo radi gore.« Tako je eno od svojih pripovedi začel slovenski alpinist in gorniški pisatelj Janez Gregorin, prijatelj Vlasta Kopača. Prav takšen prijazen začetek se spodobi za naše veselje ob knjigi, ki smo jo pravkar vzeli v roke.
Tu nam Vlasto Kopač s svojo radoživostjo pripoveduje o nekdanjih časih in ljudeh v naših gorah na južnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Vsebina je zaokrožena v navidez preproste zgodbe o ljudeh in dogodkih na bistriški strani Grintovcev. Ta mali del naše domovine zgovorno priča o naših prednikih, njihovih stiskah, iznajdljivosti, trdoživosti in veselju do življenja. Pripovedi ves čas zrcalijo prvobitnost, vmes pa zažarijo posamezne posebnosti, povedane preprosto in mimogrede. Zavemo se, da gre za nekaj starodavnega in dragocenega, kar je avtorjeva beseda otela pozabi.
Vse zgodbe je temeljito dopolnil ali celo napisal nanovo. Knjigo prepletajo njegove izredne perorisbe, ki jih je doslej nesebično pripravljal ob najrazličnejših priložnostih in vedno za druge, svoje želje in načrte pa je odlagal. Sedaj je vsaj del njegovega obsežnega dela pred nami.
Z zadnje strani platnic
»Ko sem s Predkonjske zagledal zasneženo rajdo Grintovcev, sem začutil, da sem prišel domov. Nič se ni spremenilo v gorah med tem časom.«
»Domačini so si na Veliki planini spet postavili svoje bajte ’na stare kamne in na staro zidajne’. Vse, kar so potrebovali, jim je dala Planina, le žeblje za skodle so prinesli iz doline.«
Vlasto Kopač je knjigo z velikim veseljem pripravljal do svojega zadnjega dne, 27. aprila 2006. Njegova pokončnost in plemenitost, njegovi darovi in dela so pri vsakomer zbujali veliko spoštovanje in občudovanje. Vendar šele sedaj spoznavamo, kako obsežno in dragoceno izročilo nam je zaupal.
Kot navdušen alpinist in gorski reševalec seje vedno znova vračal v svet gora in domačinov, kar mu je dajalo moč tudi v najhujših preizkušnjah. Bilje arhitekt, Plečnikov učenec in najtesnejši sodelavec, z velikimi zaslugami za ohranitev njegove dediščine. Posebno skrb je posvetil zaščiti pastirskega selišča na Veliki planini - znamenitega arhitekturnega bisera brez primere. Uspel je ohraniti Preskarjevo bajto, edini primerek ovalne pastirske ognjiščnice. Njegova so celovita prostorska ureditev planine in tudi ljubke turistične koče.
V knjigi, ki jo je bogato opremil s svojimi izrednimi ilustracijami, nam radoživo pripoveduje zgodbe o nekdanjih časih in ljudeh na južnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Hvaležno se je spomnil svojih številnih prijateljev in domačinov. S pretanjenim posluhom za celoto in tudi drobne posameznosti je nevsiljivo poudaril, kaj je prvobitno in pristno - od velikoplaninskih stavbnih posebnosti do edinstvenih sirov trničev in lesenih pečatnikov pisav za njihovo okraševanje.
S svojim raziskovanjem arhitekturnega, etnografskega, zgodovinskega in jezikovnega izročila nam je ohranil neprecenljive dragocenosti. Umetnine, ki jih je ustvarjal »iz čistega veselja«, pa v svoji popolni ubranosti z dušo slovenske pokrajine ostajajo v, zakladnici naše kulture.