Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Vrh Debele peči lahko osvoji vsak okroglež

Delo – Danica Velkavrh: Blejska koča na Lipanci - Do nje od hotela Šport na Goreljku je dve uri hoje

Objavljeno: Delo, sreda, 5. septembra .2007 - TRIP


Blejska koča na Lipanci

Vrh Debele peči lahko osvoji vsak okroglež

Če se obeta lep dan, ujemite sveže, jasno jutro in obiščite Lipanco. Na njej, sredi Lipanske planine nad pokljuškimi gozdovi, ob vznožju Lipanskega vrha stoji Blejska koča (1630 m). Prva koča je bila odprta junija 1951 v prenovljeni pastirski koči. Sedanja pa je bila preurejena in povečana v planinsko postojanko avgusta 1978. Upravlja jo PD Bled.

Blejska koča na Lipanci je odprta vse leto. Do nje vam bo vzelo od hotela Šport na Goreljku, kjer lahko pustite avto (pa ne na hotelskem parkirišču), čez planino Javornik (kjer je tudi nekaj parkirišč) dve uri hoje, z Zasipske planine dve uri in pol, najkrajša je pot od Medvedove konte, in sicer od tam, kje je konec ceste, saj traja le pol ure. Skoraj premalo, da bi dobro segreli noge.

Planina Javornik je lepa vse leto, najlepša pa dva poletna meseca, ko na njej pasejo krave. Le nekaj deset metrov za odcepom za hotel Šport se odcepi gozdna cesta, ki nas z nekaj krajšimi spusti in vzponi skozi gozd pripelje nanjo. Ko stopimo iz gozda, smo na planini, a ker so hiške na drugi strani planine, nas čaka še deset minut hoje po ravnem. Od hišk nadaljujemo pot proti severu in po petih minutah pridemo do parkirišča. Prečimo cesto in hojo nadaljujemo po zložnem pobočju rahlo navzgor. Pot počasi postaja nekoliko bolj strma. Preči še eno cesto in se priključi poti od spomenika. Sledi še krajši vzpon in smo na kolovozu, ki mu sledimo do Blejske koče.

 

Koča je odprta vse leto
V Blejski koči, ki je že osmo leto odprta poleti in pozimi, rad poskrbi za planince oskrbnik Joža Tomc (051 633 769). Na jedilnem listu se izmenjujejo goveja juha, ko poženejo gobe, tudi gobova, ričet z domačo klobaso, pogosto orehova potica. Oskrbnik zapusti kočo le, ko se odpravi po nakupih v dolino, saj Lipance ne oskrbujejo s helikopterjem. Takrat mimogrede vzame še mleko pri kmetu, ki pase živino na Goreljku. Planinci ga radi pijejo, občasno imajo tudi kislega. Teže je, ko pride zima, ki v teh gorah traja kar šest ali sedem mesecev, in je treba vse prinesti na hrbtu. Koča je že tako visoko, da je obisk odvisen od vremena. Največ je domačih planincev, čedalje več tudi tujih, ki se čudijo, kako lepo je pri nas.

Za manj utrjene planince je do Blejske koče poti kar dovolj, posebno če niso izbrali najkrajše. Mnoge pa zvabijo tudi vrhovi nad njo in se povzpno še uro hoda do Lipanskega vrha ali poldrugo uro do Debele peči, dve uri in pol na Mali Draški vrh in pol ure manj na 2050 metrov visoki Viševnik, kjer jih po strmem vzponu nagradi čudovit razgled. Vzpon na ta goli vrh je priporočljiv zgodaj zjutraj, sicer zna biti prevroče.

Kjer se spojita sneg in cvet
Od vrhov nad Lipanco je sicer še najbolj pri roki travnati vrh Debele peči (2014 m), ki na severozahodnem delu ločuje Pokljuško planoto od ledeniške doline Krme, v katero sega s strmimi prepadi. Do Debele peči se na koncu vije pot po severnih pobočjih Okrogleža. Pod njegovo steno so včasih še v začetku poletja zadnji ostanki snega, ob njih pa belo polje traunfellnerjevih zlatic, da komaj ločimo, kje se neha sneg in kje se začne cvetno polje.

Od tod je še sto metrov strmega vzpona do vrha Debele peči, ki ga z malo dobre volje lahko osvoji prav vsak. Ta gora je tudi prvi dvatisočak med razglednimi vrhovi. Pot je z Lipance lepo markirana in ravno prav strma, vrh je 390 metrov višji od Lipance, z njega pa vidimo tudi vrhove, ki se spuščajo v dolino Radovne, pa planino Klek, v lepem vremenu tudi Karavanke in Kamniške Alpe.

Ko stojim na vrhu, vedno občudujem planince, ki se povzpno na Debelo peč po strmih pobočjih iz Krme. Z Debele peči je v teh dneh hudo oblegani Triglav na dosegu roke, dolina Krme pa globoko pod nami. Po krajšem počitku se lahko vrnemo na Lipanco po isti poti, malo daljši pa sta poti čez Lipanska vrata ali mimo Lipanskega vrha.

Daljše ture so do Kovinarske koče v Krmi (3,5), ki se kar vleče, čeprav gre pot navzdol, lahko tudi do Uskovnice (4) ali do Velega polja (5). Prav pridejo dobri planinski čevlji in tudi palice.
Za nazaj, zlasti če vas čaka avto na Goreljku, je najbolje izbrati isto pot, lahko pa na Lipanci tudi prespite, saj imajo 12 postelj in 36 skupnih ležišč.

Danica Velkavrh

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Delo novosti

13 komentarjev na članku "Vrh Debele peči lahko osvoji vsak okroglež"

Iztok Snoj,

Meni se zdi na splošno dovolj dober članek za Delo. (Za opise v dnevnem časopisju in PV nimam enakih meril.) Treba bi bilo videti, kakšna napaka se je prikradla Danici, če gre za kako drugo planino na Pokljuki in ne Zasipsko v Krmi.

Pavle bi bil na "spodnjem" parkirišču gozdne ceste presenečen, koliko pohodnikov pride peš z Goreljka! (oz. odcepa za Šport hotel)


Iztok Snoj,

Po komentarjih se Danica menda na gore ne spozna dovolj dobro ali ima slabe prispevke. Vprašanje je, če ženske gore slučajno ne doživljajo drugače kot moški. Ali gre za moško lj...umnost, kot bi bile gore (ženski spol) prvenstveno moška zadeva? (Moral bom pogledati nazaj, če kje sem zgrešil v pripombah na članek alpinistične Tine v Jani.)

Ko je dal Pavle za zgled Mitjo, mi je kapnilo za kaj gre. Za ženske v gorah, seveda! Kdo drug kot moški bi se spomnil akcije sto žensk na Triglav? Vprašanje: zakaj nikoli ni bilo akcije »Sto moških na Triglav«? Bi bila šala, če bi kdo vodnike tistega gorskega spre-voda (sprevoda) »Sto žensk na Triglav« poimenoval gorski spre-vodniki?

Uh, malo sem zašel… Pavle me je spomnil na Mitjin članek »Trofeja kamela pod Storžičem«, planinska šala z Mileno v glavni vlogi. (Sploh ni edini članek v tej številki, v katerem moški opisujejo ženske v gorah.) Zanimiva sočasnost dogajanja nekaterih dogodkov. Za isti PV se Mateja Pate v uvodniku sprašuje, na kakšni ravni je slovenski planinski humor.

Ko pa smo že pri PV – zdi se mi, da se sodelovanje mlade Mateje reviji pozna, da je uredništvu moških v zrelih srednjih letih kri malo hitreje stekla po žilah in je postalo spet bolj zagnano!

Gorski sprehodnik


Igor Pavlič,

Z Zasipske planine v Krmi je do te koče po Kovinarski poti najprej več kot 1000 m višinske razlike vzpona po izredno lepo speljani poti na Lipanska vrata, nato pa še ca 250 m spusta do koče, kar traja najmanj tri ure in pol, kdor hoče pot prehoditi v dveh urah in pol, kot je navedeno v zapisu, mora biti zelo hiter!! Gre za eno najlepše speljanih poti v naših hribih, obiska ima izredno malo, ne vem zakaj!

Na Blejsko kočo nihče ne hodi od Šport hotela. Ali gre od kažipota na cesti med odcepom za hotel in vojašnico, večina pa jo mahne z avtom po cesti od Mrzlega studenca in potem levo ali desno. Desna cesta pride višje in je pot krajša, leva pa je daljša in lepša.

Na objavljeni sliki se Blejske koče sploh ne vidi, leva stavba je neka podrtija in je Blejska koča za njo skrita, desna je pa pastirska koča, "konkurenca", kjer neuradno tudi dobite dva deci ali čaj.

Ne vem zakaj v zapisu ni omenjen vrh Mrežce, sosed Lipanskega vrha, najhitreje dostopni vrh nad kočo, na katerega se pot odcepi 10-15 minut nad kočo, s poti proti Rudnemu polju oziroma Viševniku. Greben Mrežce-Lipanski vrh je za manjše otroke nekoliko zahteven.

Poleti kočo in Debelo peč obiskuje veliko tujcev, turistov, veroučnih skupin itd., ki so nastanjeni po blejskih in bohinjskih prenočiščih, tako da to področje ni le lokalnega značaja!


Igor Pavlič,

Od odcepa že pridejo, ker ne vedo kam naprej, po opisu sodeč bi morali do Športhotela, ki je pa v drugi smeri kot Blejska koča, v tem je štos! Kje naj torej ti ljudje parkirajo, če jih avtorica opozarja, naj avta ne pustijo pred hotelom, kot da imajo ostali lastniki parcel v okolici tega pogojno imenovanega "hotela" pripravljena mesta za izletnike, namenjene do Blejske koče? Parkirajo tam po travah in naokoli! Naj pošljem fotografijo?!

Vsakomur se zgodi pomota, napaka, spregled itd., najbolj smešno pa je, da kot sliko koče o kateri je beseda, objaviš fotografijo, kjer koča sploh ni vidna! Komur se zdi to čisto v redu in sprejemljivo, tudi prav! Zato pa je raven teh "novinarjev" taka kot pač je, saj vse sprejmemo in pokupimo, kot v trgovinah!! Do novinarjev moramo biti precej bolj kritični kot do ostalih dopisovalcev, šlo naj bi za profesionalce, ki si s svojo pisarijo služijo vsakdanji kruh, sorry! Zakaj so lahko Košir, Kozinc in še marsikdo drug korektni in strokovni? Imajo pač določeno odgovornost do bralcev, gotovo! Ne zmašijo kar nekih "izdelkov", češ da bo že, saj vse pogoltnejo! nekateri se pač potrudijo po najboljši vesti in močeh!!!! Spominja me na kakšno slabo gostilno!!

Pač je gospo avtorico treba opozoriti, naj malo pazi, če kaj objavlja v (bivšem) osrednjem slovenskem časniku, saj je kritika čisto dobronamerna, gotovo se bo izboljšala, vsaj upajmo, tega slednjega nam nihče ne more vzeti!!


Igor Pavlič,

g. Martolt, res je, samo ne tega na glas povedat, članek je prikupen, slika pa barvita, to pa pri nas očitno največ šteje!


Igor Pavlič,

Škoda je, da se "ne more" oglasiti GOSPA avtorica, morda je res že predolgo na Delo, 50 let ni jubilej, ki bil vreden le spoštovanja! Gotovo ima tehtne razloge, da se ji ne zdi vredno objaviti vsaj popravka podpisa pod fotografijo, gotovo so jo na to opozorile kolegice, ena med njimi očitno! V DElu ga nisem zasledil, zakaj taka vehemenca od Gospe? Spoštovanja bralcev se v pol stoletja

navadiš ali pa odvadiš! Slednje se očitno dogaja Gospej z veliko začetnico. Kaj pa, če je ostala zgolj tovarišica? DELO je bilo že vse, s svojimi ljudmi vred!

Možno je tudi, da se ji to ne zdi vredno, ali je pa prezatrpana s pisanjem novih doneskov! Pozabili smo tudi na možnost tiskarskega škrata, čarovnic pa ne bi bilo spodobno omenjati! Saj ni jič hudega, en popravek pač, pa je, kdor dela greši, nobene hude krvi ni treba, nobenih navedb, kako se naziva, z veliko ali malo začetnico!

V vsakem primeru ji želimo vso srečo na poti k šestdesetemu letu sodelovanja z Delom!


Stane Škrjanec,

Kje so tiste "stare stezice" ...


Tone Škarja,

Pogosto mi je žal te, sicer dragocene spletne strani za surovosti, strupenosti inj predvsem nespoštovanja soljudi. Res pa smo Slovenci najraje slovenceljni. Še zmeraj bolje na ekranu kot na cestah.


Filip Vidmar,

Kolikor se mi bere prva pripomba g. Pavliča v tej temi zelo korektno, so naslednje tri ena bolj čudna od druge, tudi z jezikovnega stališča. Naj omenim samo dejstvo, da se v vseh treh pripombah le en stavek zaključi s piko, nekaj se jih z vprašajem, vsi ostali pa enim do tremi klicaji!!! Je to res potrebno, se vprašam??!


Tina Horvat,

Ob vsej dobronamernosti v pripombah se povsem dobronamerno oglašam tudi jaz in sporočam, da je Danica Velkavrh gospa z veliko začetnico, ki je na Delu že od prvega dne njegovega izhajanja, torej tam okoli 50 let, če ne še več! Ob vseh njenih dolgoletnih izkušnjah tako v gorah kot tudi pri novinarskem delu bo vsakomur jasno, da pri tem, kar ji očitate, ni šlo za malomarnost ali nestrokovnost, ampak po največji verjetnosti zgolj za napako, morda je imel prste vmes tudi kak redaktor ali urednik.

Vse to seveda ne opravičuje povsem napak, a dejstvo je, da so se in se bodo pojavljale, kajti motiti se je človeško in tudi novinarji smo ljudje, a ne?

Dobronameren pozdrav


Gašper Benedik,

Če bi besneče pikolovski g. Pavlič malce slovnično urejal svoja pisanja tudi ne bi bilo nič narobe. No ja, verjetno ga pač v žaru opominjanja malce zanese. Tudi tale portal je v končni fazi medij.

Gašper


Tone Marolt,

Za tiste, ki še niste stopili tle gor:

Blejske koče na planini Lipanca ni na tej fotki, oz. je vidno le sleme in dimnik koče,ki stoji v ozadju

pastirskih! koč, ki stojita v ospredju.


Nejc Mrak,

Tudi ta zapis potrjuje usihanje kvalitete časopisa Delo.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46119

Novosti