Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Iztok Snoj 08.02.2010 06:30 2473 0

Vrnitev

Gore in ljudje: Se zaradi dosežene višine, večjega napora in veličine gora počutiš bolj izpolnjenega? »Prej bi rekel izpraznjenega ... zato vmes lažje razmišljam, o marsičem.« Očetu bi za to zadoščal že navaden sprehod po gozdu! »Poleg tega je Triglav zame zakon.«

Na pravi sledi

Zakaj Kredarica? »Pred novim letom sem na televiziji videl posnetke Triglava iz zraka. Kmalu zatem so po spletu krožile Kosove slike, nekje sem ujel še Škrjančeve. Mislil sem si – zakaj ne bi sam letel tja gor.« Rekel si, da se na Kredarico vračaš šele februarja, ko se bo istočasno na večernem nebu videla Venera. »Zato sem šel zjutraj in bil popoldan, ko je bila Venera nevidna na nebu, že gori.« Je to edini razlog, zakaj si šel bolj zgodaj? »Dan prej se je sprožil cel plaz naključij.«

Dva dni prej si razlagal, da za na vrh nimaš dovolj kondicije. »Dan kasneje je šef rekel: ko bo zakon sprejet, ga bomo morali izvesti; na koncu bomo zmogli vse. Zvečer je ob misli na Kredarico zasvetila lučka in poklical sem gor. Dobil sem namig, da so razmere za vrh dobre. Za vsak slučaj sem od doma šel zjutraj. Ponoči itak ne bi imel kaj fotografirati.« Kaj imajo pri tem zakoni? »Triglav je vendar zakon!« Šlo je torej za dobre zveze. »Seveda, po telefonu se je slišalo dobro.« Kaj pomeni, da si bil 'pri koritu'? »Cesta je bila pred kratkim splužena do Marčuna, skoraj do korita.« Komu se lahko zahvališ za spluženo cesto? »Tega ne boš našel na spletu: Tinetu.«

Kako si izbiral potrebno opremo? »Glede nesposobnosti.« Prosim? »Kozorogi za na Triglav vendar ne potrebujejo opreme, haha. Istočasno na vrh gotovo ne bi prišel, če bi s seboj nosil vso potrebno opremo. Ali pa bi moral doma pustiti najmanj fotografsko opremo. Za svoje zgodbe zahtevaš slike.« V vojski bi te razglasili za omejeno sposobnega. Kako si še zmanjšal težo? Že litrska termovka tehta skoraj dve kili. »Poletno 'aluminijevko', napolnjeno z vročim čajem, sem ovil v rezervni kos tople obleke, skupaj z očetovo popotnico. Ni prijetno jesti leden jabolčni zavitek.«

Kako si mislil priti na vrh brez potrebne opreme? »Cilj je bil Kredarica. Pravzaprav sem samo sledil sosledju dogodkov. Računal sem, da mi bo pomagala telefonska številka enega Janeza.« Niti sveti Peter niti 'triglavski' Janez ti po telefonu ne moreta pomagati, če nimaš opreme. Kako ti je šlo? »Prvi dve uri dobro. Toliko sem imel zadnja meseca vaje navkreber.« In potem? »Sem dve uri hodil s tempom, kot bi sestopal.« In potem? »Zadnjo uro sem postopal in poklepetal z vsakim, ki je prišel nasproti. Bili so prijetni sogovorniki.«

Kje si jih začel srečavati? »Pri pastirskem stanu se mi je zazdelo, da je zaklop fotoaparata nekam čudno zaškripal. V drugo sem že pogledal naokrog. Ni medved, se je smejal. Hitel je na popoldansko izmeno. Naslednjega sem srečal od zadaj. V Krmi se mu je zanohtalo v roke in hitel je na vso moč – od Marčuna do stanu je potreboval le eno uro. Zanj ni bilo kdo ve kako hitro. Omenjal je nekega Robija, ki pride na Kredarico v uri štirideset.«

Mraz slabše prenašaš, v dolini pa je bilo minus dvanajst stopinj. Je bilo višje hladneje? »Nad stanom je bila navidezna meja. Ko sem iz sence stopil na sonce, sem snel obrazno masko in si nataknil sončna očala. Na odprtem sem celo rahlo zakuhal. Na Arhovi glavi sem moral odpreti ventil – kapo sem zamenjal za trak. Le toplejših rokavic si nisem ohranil dovolj dobro.« Saj se ne obrabijo. »Prepotene slabše držijo toploto.« Katera bi še bila po tvojem nujna oprema? »Pero in papir, za prve vtise in duše odtise.«

Verjetno si na odprtem dobil krila kot kak škorec. »Res je. Pomagati sem si moral s ptičjim žvižganjem. V pljučih poveča pritisk in istočasno upočasni korak, haha.« Si imel prejšnji večer kakšne posebne priprave za take trenutke nemoči? »Zavrtel sem si Back to front, album največjih uspešnic Lionela Ritchieja.« Kako je bilo pa z melodijo zvona? »A tisto, ki vibrira z melodijo srca? Tako, da mi je potem Janez na veliko grozil z nekim šolarjem.« Šolarjem Martinom? »Po Janezovem zagotovilu ima veliko šol.«

Verjetno ste največ govorili o vremenu. »Kje pa. Janez je kar naprej omenjal ženske. Vmes je izustil kakšno kletvico na 'k'. Šele pozneje se je izjasnilo, zakaj. Deseti dan sta bila gori in tik pred menjavo posadke.« Kako si pri taki utrujenosti sploh pomislil na vrh? »Triglav je vendar zakon. Zakone je treba izvajati.« Lahko ga samo gledaš, pa bo še vedno zakon. Zakaj je Triglav zakon? »Nekoč so verovali v boga Triglava. Danes nam vladajo zakoni.« Kako si našel novo moč? »Tako kot J. K. – s kruhom in vinom. Poleg tega sem se naredil, kot bi odšel na povsem novo turo.«

Kako ti je bila v pomoč telefonska številka? »Včasih so določene vrste pomoči nemerljive. Zanašal sem se, da mi bo eden od Triglavovih prijateljev znal preskrbeti opremo. Po telefonu se je slišalo, da je v bolnici z njim precej hudo. Na vrh sem želel priti še zaradi njega. Tako mi je svoje zobe ponudil dobri vojak Š…« Zvone. Si imel dobro predstavo, kaj te čaka? »Z vrha se je vrnil maskiran alpinist in me opozoril, da sestop z Malega ovira difuzna svetloba.« Po čem si sklepal, da je alpinist? »H koči se je vrnil prej kot v dveh urah.« Se je med tem na vzhodu vreme že slabšalo? »Ni bilo sile.«

O čem si premišljeval v največji strmini? »O ribi mečarici.« Kako to? »Zbadati me je začelo v leva meča, po horoskopu pa sem riba.« Na vrhu se ti je verjetno odvalil kamen, uspel si. »Lepo je šlo ves čas. Na primerno odprtem grebenu je bilo najlepše – brez psihičnega pritiska. Za marsikoga je bil vrh pravo olajšanje, toliko porumenelega snega je bilo gori.« Katera stran te je najbolj privlačevala s pogledi? »Primorska. Iskal sem Matajur. V nedeljo sem bil na njem v dvoje.« Si ga našel? »Našel sem novico v Primorskem dnevniku, da se je prav takrat nekdo izgubljal na njem.«

Z vrha si hodil počasi. »Do Malega sem prišel zelo hitro. H koči sem želel sestopiti prej, kot nevidno zaide Venera. Z Malega je šlo zaradi difuzne svetlobe počasi, vmes sem si grel prste na rokah. Spomnil sem se popoldanskega pogovora z enim izmed sestopajočih: s slabimi rokavicami je zaradi mraza jokal od bolečin.« V dolino je šlo hitreje. »Že gor grede sem pod Kalvarijo videl, da so nekateri sestopali z derezami. Plast kašastega snega na trdi podlagi ni dobro držala koraka. V gležnjih se je dodatno porabljala moč. Šlo pa je dobro, ker si v koči vedno privoščim počitek z večerjo.« Je svetila luna? »Vseskozi je rahlo naletaval sneg.«

Imaš opis poti? »V Krmi se pelješ po cesti, dokler je splužena. Stopiš na gaz, ki je bila sprva smučina. Čeprav iz doline ne moreš zaiti, boš na drevesih videl na gosto nabrizgane oranžne oznake. Višje je gaz speljana kot v stezi za bob, iz katere ne moreš izleteti. Nad pastirskim stanom naj te ne zaskrbi, ko gaz zaradi sledenja smučine zavije preveč v levo. Ko se na vrhu ulic svet izravna, hodiš proti Kredarici v kar najbolj ravni liniji.« Pa to moraš biti po horoskopu bik, da pot shodiš tako naravnost navkreber. Kateri del poti je bil najlepši? »Košček deviške smučine, ki se je ni dotaknil še noben pešec.«

Kaj se ti je na izletu še vtisnilo v spomin? »Kadar je bilo najlepše, sem za sliko pokleknil v sneg, nekajkrat sem se kar ulegel. Razumem otroke, zakaj se tako radi valjajo po snegu. Dotik z mehko posteljo lednih biserčkov je krasen občutek. Od ganjenosti so se mi večkrat celo orosila očala.« Še kaj? »Ne spomnim se, da bi kovinski zobje enkrat samkrat zaškrtali po skalah Triglava.« Bil je prazničen dan, kajne? »Stara mama bi imela na ta dan praznik in mama en dan prej. Tudi sestra je imela nekaj …«

Iztok Snoj