Delo - Danica Velkavrh: Vodnikov dom je bil odprt vse do konca septembra – Do naslednje sezone le zimska soba
Objavljeno: Delo, sreda, 03.10.2007 - TRIP
Vodnikov dom na Velem polju
Vrste planincev
na našo najvišjo goro se počasi že redčijo
Vodnikov dom je bil odprt vse do konca septembra – V njem si je odpočilo ali prespalo veliko planincev, namenjenih na Triglav – Do naslednje sezone bo odprta tako imenovana zimska soba
Nad lepo kotlino Velega polja, pod stenami Tosca (2275 m) in Vernerja (2225 m), stoji Vodnikov dom (1817 m). Ime je dobil po pesniku in narodnem preporoditelju Valentinu, ki je med drugim župnikoval na Koprivniku nad Bohinjem. Tam se je seznanil tudi z Žigo Zoisom pa z Antonom Tomažem Linhartom, Blažem Kumerdejem itd. S Koprivnika do Velega polja je nekaj ur hoje in lahko si mislimo, da je pot kdaj premeril tudi Vodnik, le da takrat koče tam še ni bilo.
Star pregovor pravi: Če je na sv. Matevža toplo, bo tako vse do prvih zimskih dni. Če je ljudski modrosti verjeti, bodo jesenski dnevi kot nalašč tudi za izlete v malce višje hribe. Ena takih poti vodi do Velega polja, do koder lahko pridete iz Srednje vasi čez Uskovnico, kar vam bo vzelo pet ur. Prav tako dolga, le strmejša, je lepo označena pot iz Stare Fužine skozi Voje, mimo slapa na koncu doline, kjer se konča ravna pot. Iz Kovinarske koče v Krmi traja štiri ure, najkrajša je z Rudnega polja, kjer lahko tudi pustite avto, traja pa tri ure in pol.
Mnogi se iz Vodnikovega doma povzpnejo na Triglav. Do najbližje Planike (2401 m) je dve uri, prav toliko na Kredarico in Tosc (2275 m), na Mišelj vrh (2350 m) pa traja hoja dve uri in pol. Planinci, ki hodijo z Velega polja na Triglav, te razdalje seveda poznajo, za redkejše obiskovalce gora pa bo do Velega polja in nazaj en dan tudi dovolj.
Prvotno kočo so na Velem polju odprli 19. avgusta 1895. Leta 1909 so jo prestavili tja, kjer je še zdaj. Obiskovalcev pa je bilo čedalje več, zato so leta 1958 zgradili novo kočo, ki jo upravlja PD Srednja vas v Bohinju z Janezom Korošem na čelu. Neutruden je, čeprav je dopolnil že 84 let.
Zimska soba je pripravljena
Dom so konec septembra zaprli. Oskrbnica je bila že enajsto leto Francka Rednak iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu, kuharica pa Mira Graj z Jesenic. Za dostavo je skrbel helikopter, ki je na 10 ali 12 dni spustil navzdol dve mreži, težki približno 800 kg. V koči že tradicionalno kuhajo goveje juhe, jote, ričet, zelenjavne juhe, poudarek pa je kajpak na enolončnicah.
Dokler so se na Velem polju pasle krave, so jih kar majarji zalagali s svežim mlekom, skuto in maslom. Še mohant so znali narediti. Drugega oktobra so za planšarji in kravami, ki so »prebasali« v dolino že 8. septembra, odšli tudi skrbniki doma. Tako je zdaj za vse, ki bodo še hodili mimo, v koči ostala odklenjena in urejena zimska soba.
Z višino rastoča prijaznost
»Od pozne pomladi je bilo pri nas veliko planincev, naših in tujih, vsakih približno polovica. To so sami prijazni ljudje. Smo pač tako visoko, da tu drug drugega še kako potrebujemo, zato smo si pripravljeni pomagati. Vsakomur namenimo pozdrav in nasmeh. Nekateri pridejo proti večeru, prespijo in zgodaj zjutraj nadaljujejo pot proti cilju. Tudi taki so vmes, ki zmorejo vzpon na Triglav iz doline v enem dnevu,« pravi gospa Francka. Še dobro se spominja dni, ko o helikopterjih še ni bilo ne duha ne sluha in je Jurčev Ivan iz Stare Fužine s konjem tovoril hrano na Velo polje. Ja, to so bili časi, ki so se mnogim vtisnili v nepozaben spomin.
Sicer pa je o zgodovini Velega polja zbral veliko zanimivih podatkov Tone Cevc in jih objavil v knjigi Bohinj in njegove planine. Štiristo let, na primer, je že minilo, odkar je bilo ime planine prvič zapisano, da o živahnem dogajanju v »botanični koči« Karla Zoisa niti ne govorimo ...
Danica Velkavrh