"Glede na to, v kakšnem stanju so bile noge, je najverjetneje vzrok za utrujenostno razpoko napetostna korozija," o vzrokih za nedavni padec enega izmed stebrov mariborske pohorske vzpenjače pravi dr. Nenad Gubeljak z mariborske fakultete za strojništvo. Posledica neprimerne konstrukcijske zasnove vzpenjače, ki na vodoravnem betonskem temelju stoji pokončno (če bi bil steber postavljen pravokotno na pobočje, bi se vsa sila prenesla na tla in steber se ne bi mogel prevrniti), je bilo deformacijsko utrujanje, zato se je pojavila utrujenostna razpoka, njeno večanje pa je pospešila korozija. Kako dolgo se je razpoka večala - pet ali štirideset let - pa je brez analize dejanskega materiala težko ugibati, pravi: "Dejstvo je, da je konstrukcijska zasnova za današnje čase neprimerna in nesprejemljiva, težko pa je reči, ali je uporaba te vzpenjače še dopustna ali ne. Teoretično je obnova izvedljiva." Z rentgenom in ultrazvokom napak ne bi bili mogli ugotoviti, je prepričan Gubeljak, obstaja pa senzorska brezžična oprema, s katero je možno računalniško neprestano nadzirati stanje žičnic. Preiskava o vzrokih te pohorske nesreče je sicer v teku, kriminalisti so jo zaupali nemškemu podjetju TŪV Sūd.
Zamenjava bi bila najboljša rešitev za pohorsko vzpenjačo
Tudi z rentgenom ali ultrazvokom napake, zaradi katere se je podrl eden od stebrov vzpenjače na Pohorje, ne bi bilo mogoče ugotoviti.
V javnosti so se vse od podrtja osmega stebra Pohorske vzpenjače pred dobrima dvema tednoma pojavljala različna ugibanja, od tega, da je vzrok za padec linijskega nosilca več kot očitno rja, pa do vprašanj, zakaj pristojni kljub sodobni tehnologiji napak na stebru niso pravočasno odkrili. Po nekaj pojasnil smo se zato odpravili v Laboratorij za strojne elemente in konstrukcije na Fakulteto za strojništvo v Mariboru, kjer izvajajo mehanske in lomomehanske preiskave materialov, ugotavljajo zakonitosti obnašanja materiala pri mejnih obremenitvah ter ugotavljajo, kako zagotoviti varno obratovanje konstrukcijskih kovinskih elementov. Sprejel nas je vodja laboratorija, redni profesor dr. Nenad Gubeljak, ki si je na povabilo pristojnih iz Pohorske vzpenjače padli steber že prejšnji petek ogledal na terenu.
Ker, kot pravi Gubeljak, vsak prelomljen del kovine nosi svoj zapis, smo ga vprašali, kaj je lahko kot strojnik ugotovil na kraju nesreče. "Glede na to, v kakšnem stanju so bile noge, je najverjetneje vzrok za utrujenostno razpoko napetostna korozija," meni Gubeljak in pojasni, da so pri razpokah v igri zmeraj trije parametri - material, obremenitev in napaka na materialu. Zaradi neprimerne konstrukcijske zasnove vzpenjače, ki na vodoravni betonski temelj stoji pokončno (če bi bil steber postavljen pravokotno na pobočje, bi se vsa sila prenesla na tla in steber se ne bi mogel prevrniti) je prišlo do deformacijskega utrujanja, zaradi česar se je pojavila utrujenostna razpoka, katere rast je pospešila korozija. Kako dolgo je razpoka rasla - pet ali štirideset let -, pa je brez analize dejanskega materiala težko ugibati, pravi strojnik. "Dejstvo je, da je konstrukcijska zasnova za današnje čase neprimerna in nesprejemljiva, težko pa je reči, ali je uporaba te vzpenjače še dopustna ali ne. Tisti, ki se bo lotil kakršne koli spremembe, je pred zelo zahtevno nalogo. Teoretično pa je sanacija izvedljiva, tudi varnost bi lahko bila zagotovljena," je akademik pri vprašanju, kako naprej, zadržan in znova opozori, da je treba počakati na izsledke laboratorijskih analiz pristojnih institucij. "Bi pa bila najboljša rešitev zagotovo zamenjava vzpenjače," potem le sklene.
Nesrečo bi lahko preprečili le senzorji
Kar se tiče pregledov na žičniških napravah in drugih jeklenih konstrukcijah, še posebej kadar gre za naprave, stare več kot 50 let, pa profesor za mehaniko loma ocenjuje, da so vizualni pregledi nezadostni, saj so morebitne razpoke tako majhne, da jih s prostim očesom ni mogoče videti, hkrati pa se nosilnost poškodovanega elementa tudi pri najmanjših razpokah znatno zmanjša. "Danes že obstaja senzorska brezžična oprema, s katero je možno računalniško 24 ur dnevno kontrolirati stanje žičnic. Če se pojavijo kakršne koli spremembe v vedenju naprave pod obremenitvijo, je lome mogoče zaznati še pravočasno," Gubeljak razlaga in pravi, da bi bilo mogoče le z opremo za optično merjenje preprečiti padec vzpenjače. Nekaj povsem drugega pa je po njegovem pregled z drugimi neporušnimi testi.
Stoodstotno pregledovanje žičniških naprav z rentgenom oziroma izotopi naj bi bilo nemogoče, ker je treba film, na katerega se odslikavajo rentgenski žarki, postaviti pod pločevino, ki pa je v primeru mariborske žičnice v betonu, kar pomeni, da bi morali ob vsakem pregledu stebre dvigniti. Glede na to, da je glavnina obremenitev na temelju stebra, pa bi imelo pregledovanje preostalega dela nosilca le malo smisla, ocenjuje Gubeljak. Noge stebra bi bilo pogojno mogoče pregledati z ultrazvokom, pa še to samo zgornjo pločevino. Ker je bilo namreč na nogah stebra z vijaki skupaj vpetih več pločevin, razlaga profesor, ultrazvok ne bi mogel odčitati stanja v globljih plasteh, kjer naj bi razpoka tudi nastala. Prav tako je za uspešno uporabo ultrazvoka potrebna ravna in gladka površina, česar v tem primeru ni bilo. Lahko pa bi z ultrazvokom odkrili korotivnost, a spet samo zgornjih plasteh pločevine, še pojasnjuje.
Jasmina Cehnar
(Marko Vanovšek)
Kdor se bo lotil spremembe, je pred zelo zahtevno nalogo.