Nedelo, 14.08.05: Obstaja v 76 jezikih, doslej pa so na njenih straneh našteli 1,5 milijona vstopov
Konec tedna
Wikipedija – enciklopedija, ki jo sestavlja ves svet
Obstaja v 76 jezikih, doslej pa so na njenih straneh našteli 1,5 milijona vstopov – Podatke lahko vnese vsak, zato se akademiki zgražajo nad kaosom
Jimmy Wales, ustanovitelj najobsežnejše enciklopedije na internetu, dobiva na kupe čudaške elektronske pošte. Nekateri pisci menijo, da piše Wikipedijo čisto sam in je torej strokovnjak za čisto vse. Neki fant je na podstrešju preminulega deda našel stekleničke živega srebra in je želel nasvet, kaj naj stori z njimi. So čudaki, ki trdijo, da so našli, denimo, 9000 let staro, štiri metre visoko človeško okostje, in sprašujejo Walesa, ali ga zanima. Najbolj pa ga spravljajo v smeh zaskrbljeni novinci, ki so ravnokar odkrili, da lahko čisto svobodno objavljajo v Wikipediji, karkoli jim pride na pamet. Zgolj s pritiskom na gumb.
Saj Wikipedija vendar to je. Vsem odprta, vsem dostopna enciklopedija, kar v bistvu pomeni, da se vanjo lahko vključi kdorkoli in lahko kaj doda oziroma objavi. To tudi počnejo. Doslej je bilo zabeleženih 1,5 milijona vstopov v 76 jezikih. Akademiki se razburjajo nad tako anarhijo (urednik Encyclopaedie Britannice je nekoč primerjal Wikipedijo s pokrovom javnega stranišča, kjer se nikoli ne ve, kdo ga je zadnji uporabil). Zvesti wikipedijci pa ugovarjajo, češ da se s sodelovanjem vsak vnos sčasoma izboljša, podobno kot sta se izboljšala operacijski sistem Linux in spletni brkljalnik Firefox, odprta za javne pripombe, tako da sta zdaj robustnejša od tekmecev, naravnanih na dobiček, saj je predlagalo izboljšave na tisoče amaterskih programerjev. Enako načelo zagovarja pisec v New Yorkerju James Surowiecki v svoji uspešnici The Wisdom of Crowds (Modrost množic): velike skupine ljudi so dejansko pametnejše od majhne elite.
Wikijevska kultura na pohodu
Wikipedija je avantgarda velikega vala, ki izvira iz te ideje. Wiki je delček programja, ki ga lahko vsakdo naloži na svoj računalnik, si naredi spletno stran in natisne, karkoli hoče. Morate čez noč rešiti zapleten poslovni problem, pa so člani vaše skupine na različnih koncih sveta? Naredite si wiki. V Silicijevi dolini je wikijevska kultura že zakoreninjena. Veliko družb uporablja wikije, ne da bi njihovo najvišje vodstvo sploh vedelo za to, pravi John Seely Brown, legendarni nekdanji znanstvenik pri
Xerox PARC. »To je pojav, ki se širi z dna navzgor. Do generalnega direktorja morebiti ne seže, ljudje, ki dejansko opravljajo delo, pa ga nujno potrebujejo.«
Socialtext, novinec iz Silicijeve doline, je po navdihu Wikipedije pomagal odpreti wikije v stotinah podjetij, tudi v Nokii in Kodaku. Poslovne wikije uporabljajo za projektni menedžment, poročila o delu, sodelovanje med podjetji ... Namesto da bi sodelavcem pošiljali pomemben dokument v wordu po elektronski pošti, s čimer ustvarjamo zmešnjavo in ne vemo, katera različica je najnovejša, lahko imamo vse dobesedno na eni wikijevski spletni strani. Dokument samodejno uredi vse spremembe, ki jih vnesejo člani delovne skupine. Generalni direktor Socialtexta Ross Mayfield pravi, da tako pospešijo ciklus načrtovanja za 25 odstotkov. Veliko ljudi se tega boji, ker se morajo odreči nadzoru nad informacijami, pravi. »Wikiji pa vzbujajo zaupanje.«
Ideja z medenih tednov
Wikijev oče je Ward Cunningham, programer, ki je leta 1995 ustvaril
WikiWikiWeb. Ime je našel na medenih tednih na Havajih, kjer je treba ujeti wiki wiki (havajski izraz za hiter) – avtobus z letališča. WikiWikiWeb je bila spletna pomoč za vse vrste programja, ki jo je nekako sočasno pisalo na stotine ljudi po vsem svetu. Uporabniki kateregakoli proizvoda so bili kot pregovorni slepci, ki čutijo slona. Njihovo znanje je bilo večje kot vsota njihovih delov, če si ga le pravilno sestavil. »Wikiji dajejo prednost avtorju, ki ni dovolj spreten, da bi videl celoto,« pravi.
Medtem ko se je WikiWikiWeb srečno motal v poltemi, je Jimmy Wales poskušal najti način, kako bi združil oba svoja največja konjička v življenju. Kot otrok, ki se je šolal zasebno doma v Huntsvillu v Alabami, je rad preživljal proste ure z brskanjem po Britannici. Potem je prišel internet, na katerega je naletel na univerzi že leta 1989. »Tam sem srečal vse te velike ume, njihovih razprav pa nihče niti pogledal ni. Mislil sem si, zakaj ne bi od teh bistrih glav ostalo kaj dolgotrajnega, zabavnega!« Pustil je službo v Chicagu in se preselil v San Diego ter začel internetsko podjetje. Dve leti je porabil, da je zastavil spletno enciklopedijo, imenovano Nupedia, a je prišel komaj do dvanajstih vnosov. Problem je bil v tem, da je bila centraliziran sistem z vrha navzdol. Softver je imel sedem stopenj preiskovanja dejstev in strogega nadzora. Nato je ta patološki optimist odkril wikije in se namenil ustvariti prosto enciklopedijo, odprto vsem, in to v njihovem jeziku. V dveh tednih je po obsegu že prekosila Nupedio.
Opolzkost izbrišejo v minuti
Štiri leta pozneje je imela 16.000 sodelavcev, grobo delo pa je opravilo tisoč prostovoljcev. S pol milijona vnosov v angleščini prekaša 65.000 vnosov najnovejše izdaje Encyclopaedie Britannice. Walesov neprofitni sklad Wikimedia ima zaposlenega le enega človeka, ki skrbi za delovanje strežnikov. Sklad živi od donacij in Walesovega skromnega premoženja. Seveda »sodeluje« kup idiotov, vandalov in fanatikov, ki izkoriščajo odprti sistem Wikipedije za to, da brišejo mnenja drugih in vnašajo svoja enostranska. Včasih so potrebni skrajni ukrepi. Tako je moral Wales večji del leta 2004 zapreti gesli: John Kerry in George W. Bush. Večinoma pa sodelavci sami skrbijo za red. Sodeč po raziskavi M. I. T., opolzkost, ki po naključju zaide v Wikipedijo, izbrišejo povprečno v minuti in sedmih sekundah. Kakor da bi vandali pršili po zidovih s črnilom, ki čez minuto ali dve izgine.
Problematične niso niti vojne med pisci, ki drug drugemu brišejo trditve. V istem članku so lahko zelo različna stališča o problemu. Vzemimo za primer mnenje o Wikipediji: nekateri jo kritizirajo, da se nanjo ne gre zanesti, da ni razumljiva in nima ugleda, zaradi česar je za akademike in knjižničarje neuporabna. Larry Sanger, prejšnji glavni urednik Wikipedije, pa hvali njeno odprtost, ki spodbuja ljudi, naj sodelujejo, ne meneč se za pomembnost stroke. Svojim študentom pa Sanger, zdaj profesor na univerzi Ohio, ne dovoli uporabljati Wikipedije za referate, ker ve, da bi se lahko sklicevali na nekaj, kar so sami vnesli vanjo.
Kakorkoli že, duh Wikipedije je ušel iz steklenice. Nastajajo skupinsko napisane wikiknjige, wikirecepti, wikimediji za nenovinarje, ki želijo pisati. Wales ima neprofitno stran Wikicities, kjer lahko kdorkoli ustanovi skupnost: največji sta Star Wars in Star Trek.
Po Timu A. Z.