... prejme letošnji Zlati cepin za življenjsko delo - nagrado Walterja Bonattija.
Dosedanji nagrajenci za življensko delo:
Yasushi Yamanoi je izjemen japonski plezalec, katerega dosežke, tako kot večine plezalcev azijske celine, v Evropi pa tudi v Ameriki le redko omenjajo.
Legendarni poljski plezalec Wojciech Kurtyka - Voytek je Yasushija, svojega partnerja na številnih odpravah, označil za "moža časti, pravega samuraja našega časa."
Člana žirije Lindsay Griffin, višji urednik American Alpine Journal in Rodolphe Popier, član francoskega alpinističnega kluba, sta Yasushi Yamanoji, z njegovimi alpinističnimi vzponi, tako samostojnimi, kot v paru z ženo Taeko Nagao, priznala izjemno ustvarjalnost, slog in odpornost.
Njegov minimalistični slog je mladim japonskim plezalcem kazal pot do sodobnega alpskega sloga. Žirija je ugotavlja tudi njegovo veliko spoštovanje do gorskega okolja.
Yamanoi rojen leta 1965 je sam začel z gorništvom in plezanjem in to po navdihu francoskega filma Mort d'un Guide (Smrt vodnika) .
Pri 14 letih je že plezal kratke skalnate smeri, v srednji šoli pa prosto solo smeri, dolge več raztežajev, in to tako profesionalno, da so ga začeli imenovati "človek blizu nebes".
Po diplomi je vsako leto za tri do pet mesecev odpotoval v ZDA, da bi izboljšal svojo plezalno tehniko, ob tem pa delal s krajšim delovnim časom v restavracijah v Los Angelesu.
Na njegovem seznamu so bile tudi smeri, kot sta Cosmic Derbris (5.13a) in zloglasna The Sphinx Crack (5.13b/c) v Koloradu.
Takrat je vadil skalne smeri v prostem solo slogu (brez vrvi in varoval); njegovi najtežji vzponi so bili težavnosti 5.11a.
Leta 1987 je opravil prvi solo vzpon po Francoski smeri na Petit Dru (Aiguille du Dru, 3730 m) v masivu Mont Blanca.
Leta 1990 opravi zgodovinski prvi solo zimski vzpon na Fitz Roy (3405 m).
Leta 1991 je Yamanoi vstopil v svet himalajizma in se udeležil japonske odprave, v kateri je dosegel vrh Broad Peak (8051 m).
In prav sodelovanje v tej odpravi ga je vzpodbudilo, da je opustil težke, oblegalne vzpone. V tej odpravi je spoznal Taeko Nagao, takrat eno najboljših plezalk na Japonskem. Tudi ona se je povzpel na ta vrh in - postala sta neločljiva plezalna partnerja in se leta 1996 poročila.
Že naslednje leto, 1992, se je Yamanoy pozimi povzpel na "ikono Himalaje", goro Ama Dablam (6813 metrov) in odprl novo pot vzdolž Zahodnega zidu in jugozahodnega grebena!
Leta 1994 je Yamanoi preplezal novo smer na Čo Oju (Cho Oyu, 8188 m). Plezal je v svojem slogu: solo, brez vrvi in dodatnega kisika, s čimer se je pridružil »elitnemu« in zelo ozkemu krogu najuspešnejših plezalcev.
Leta 1997 je opravil prvi solo vzpon prek jugovzhodne stene perujske gore Juande East (Huandoy East, ~ 6000 m).
Vendar se za najtežji vzpon v njegovi karieri šteje prvi samostojni vzpon prek vzhodne stene nepalske gore Kusum Kangur (6367 m, Khumbu) leta 1998.
Leta 2000 je Yasushi z ženo in Kurtyko poskusil preplezati vzhodno steno K2 (8611 m). Žal je njihov vzpon ustavilo slabo vreme. A Yamanoi ni obupal in se je sam povzpel na vrh po jugojugovzhodnem razu ter dosegel vrh v vsega 48 urah! Takrat je bil to najhitrejši vzpon na K2 in to brez uporabe dodatnega kisika.
Leta 2002 sta z ženo opravila drugi vzpon po Slovenski smeri v severni steni Gjačung Kanga (Gyachung Kang, 7952 m).
Par je odpravo vodil v alpskem slogu, pri čemer se je Taeko ustavila na 7600 metrih in Yasushi je kljub poslabšanju vremena vrh dosegel sam. Sestop je bil precej dramatičen. In ob vrnitvi na Japonsko sta obema opravili precejšnje amputacije. (Je pa Taeko že prej, na Makaluju, izgubila prste, Yasushi je imel amputirane vse prste desne noge in štiri prste.)
Okrevanje po amputacijah je bilo dolgo, a kljub hudim poškodbam se je Yasushi vrnil v gore. Najprej je poskušal preplezati severno stene gore Potala Shan (5428 m) na Kitajskem. Ta 7-dnevni vzpon pa zaradi slabega vremena ni bil dokončan. Je pa kasneje z ženo in Satoshijem Kimotom preplezal prvenstveno Orco (5.10+, A2, 1250 m) na otoku Milnland na vzhodni Grenlandiji.
Leta 2011 je dokončal Zombie Roof (5.13a) v Squamishu v Kanadi.
Leta 2013 je Yamanoi skupaj z Masanobu Nodo opravil dva tehnično zahtevna vzpona v Cordilleri Huayhuash (Peru); izstopa prvi v deviški jugovzhodni steni Puscanturpa Este (5410 m) ...
Za ta vzpon sta prejela nagrado Piolets D'Or Asia 2013.
Zadnji vzpon v Himalaji je opravil leta 2017 v paru s Takaakijem Furuhato. Potem, ko sta se umaknila iz severne stene Kangchung Nup (6043 m) v Nepalu, je opravil prvi vzpon na vrh Rucho (5970 m) v Indiji.
Omeniti velja še, da se je bil v odpravi v neosvojeno vzhodno steno Gašerbruma IV (7925 m) v Pakistanu moral umakniti z višine 7000 metrov, pa tudi s 7300 metrov v zahodni stena osemtisočaka Makaluja in iz zahodne stene sedemtisočaka Karjian, na meji Tibeta in Butana ter s severozahodnega grebena še neosvojenega Tahu Ratuma (6651 m) v Karakorumu.
Yasushi Yamanoi je vedno živel skromno. V zimskih mesecih je delal kot preprost vratar na gori Fuji ...
Njegova skromnost in karizma pa sta dejavnika, ki sta pritegnila številne plezalce ne samo na Japonskem, ampak tudi v Južni Koreji.
Leta 2004 je izšla njegova avtobiografija "Vertikalni spomini", ki jo je napisal med rehabilitacijo po amputacijah prstov. Knjiga je postala zelo priljubljena v njegovi domovini. Je pa knjiga "Frozen" japonskega pisatelja Kotara Sawakija, ki je izšla leta 2005 in govori o dramatičnem preživetju Yasushija in Taeka po severni steni Gjačung Kanga, postala res prava uspešnica.
Leta 2011 je bil Yasushi nagrajen za življenjsko delo z azijskem zlatim cepinom - Piolet D'Or Asia Award