Primorske novice, štafeta - Igor Mušič: Član Alpinističnega odseka Nova Gorica, 23-letni Matic Obid, je športno pot začel kot kajakaš Soških elektrarn, skalne stene pa je vzljubil v najstniških letih. V obeh veščinah se bo decembra preizkusil v Venezueli.
Novogoričan Matic Obid sodi med najbolj perspektivne slovenske plezalce, specialiste za dolge skalne smeri. Predlani se je izpopolnjeval v ameriških Yosemitih. Dobro se znajde tudi v prostem plezanju kratkih težkih smeri v naravnih plezališčih (pred kratkim je bil med povabljenci na memorialu Janeza Jegliča Johana v Ospu), preizkusil pa se je tudi v snežnih in ledenih razmerah perujskih Andov ter lani v pakistanskem Karakorumu. Ta čas je že sredi priprav za nov projekt, s tem pa je povezano tudi vprašanje, ki mu ga je zastavil prejšnji gost štafete, Jure Batagelj:
O katerem plezalskem cilju sanjate?
»Kakšnega sanjskega cilja nimam, imam pa pred sabo čisto konkretnega, na katerega se pripravljam. To je decembrska odprava v Venezuelo, kjer nameravam plezati dolge skalne smeri v pogorju Acopan, katerega vrhovi segajo malo nad 2000 metrov visoko. To je masiv, ki se v obliki mize dviguje tisoč metrov nad tropskim gozdom. Stene se izjemno široke in ponujajo obilo različnih smeri, na vrhu pa je ogromna gozdnata planota. Pričakujem zanimivo plezalsko izkušnjo, saj gre za masiv iz peščenjaka, ki ni zelo krušljiv, je pa dokaj gladek in predstavlja z redkimi oprimki velik izziv.«
V Južni Ameriki so cilji odprav običajno v Peruju, Čilu in Argentini. Zakaj odhajate prav v Venezuelo?
»Rad spoznavam nove kraje in stene, ki so odmaknjene od turističnih tokov ter je že dostop do njih avantura. To bo moja četrta odprava na druge celine. Za Venezuelo sem se odločil zaradi pričakovanih dobrih razmer za skalno plezanje in zaradi sestave ekipe, ki odhaja tja. Odpravo vodi CeljanAndrej Grmovšek. Gre za zelo izkušenega alpinista, ki je specialist za takšne tipe odprav v malo obiskane konce sveta. V Venezueli nam bodo prišla prav različna znanja in logistične izkušnje, saj odhajamo v nenaseljene kraje, kjer niti pravih stez ni. Po dveh dneh kombinirane vožnje z avtobusom in terenskimi vozili nas čakajo še štirje dnevi veslanja po reki. Tega se že veselim, saj sem sedem let treniral v Kajak klubu Soške elektrarne.«
Kaj nameravate preplezati?
»Najprej bomo zaradi spoznavanja razmer preplezali nekaj že osvojenih smeri, potem pa se bomo lotili prvenstvenih. Imeli bomo pet tednov časa, kar bi v tamkajšnjih stabilnih vremenskih razmerah moralo biti dovolj za naše cilje. Pri prvenstvenih smereh računam na večdnevno plezanje z bivanjem v steni, kar pa v Venezueli ni tako težko kot v Andih, saj je v tropskem področju, kjer temperature niso nizke.«
Kako se pripravljate na odpravo?
»Pozimi sem nabiral moč in pilil tehniko s športnim plezanjem, poleti pa z dolgimi skalnimi smermi v domačih Alpah. Del jeseni bom preživel še v hrvaški Paklenici in seveda v bližnjih primorskih plezališčih.«
Kateri letošnji vzpon je za vas najpomembnejši?
»Doma je bila to prva prosta ponovitev smeri z oceno 8a+ v Vežici v Kamniških Alpah, v tujini pa je plezanje granitne smeri Les entouchebels v Tridentu na visoki nadmorski višini med 3000 in 3800 metri v zahodnih italijanskih Alpah nad Courmayerom.«
Ali že imate načrt glavnih vzponov za prihodnje leto?
»Načrt je za zdaj okviren. Pozimi bom treniral v skalnih plezališčih na Primorskem. Mraza se sicer ne bojim, a ga ne maram. Glavna sezona zame bo poletna, ko načrtujem daljše bivanje in plezanje v Dolomitih. Za odhod na odpravo na druge celine ta čas še nimam niti zamisli, niti denarja.«
Komu predajate štafeto?
»K besedi vabim kajakašico, slalomistko Soških elektrarn Uršo Kragelj. Naj pove, kaj pričakuje v olimpijskem letu?«
IGOR MUŠIČ