Damjan Slabe: Prejšnji večer smo s težkimi nahrbtniki ...
RAZMERE V GORAH
... (pred nami je bil TGTV – tradicionalni Grintovški turnosmučarski vikend), pristopili iz doline Suhe, preko planine Blato, s smučmi ves čas na nogah vse do Grintovice. Sledila je kulinarična uver-tura (hvala Jure).
Naslednje jutro smo eni oddrsali, drugi pa odsmučali tistih nekaj deset višinskih metov do Spodnje Grintovce, nato pa zagrizli v breg. Nad planino za kratko zmanjka sega. Preko Jurjevčeve vrtače in Razorjev smo se vzpeli na samotno planino Pod Mišelj vrhom. V strmini nad planino je bil sneg trd, zato smo si vzpon olajšali s srenači, v kratkem žlebu pa tudi s temi ni šlo. V mrzlem in precej vetrovnem vremenu (ob vsakem posnetku, ki sem ga naredil, mi je zanohtalo), smo se nato zložno vzpeli po odmaknjeni Mašeljski dolini, vse do velikega balvana, nekje 150 višinskih metrov pod Hribaricami. Spust smo opravili v smeri vzpona po raznolikem snegu: na prisojah po trdem a lepo smučljivem, v osojah po uležanem pršiču, na prehodih med enim in drugim terenom po skorji. Še pred večerom smo bili na toplem v koči.
Zjutraj je naletaval sneg, zato se nam z odhodom na turo ni mudilo. Po obilnem zajtrku, kavi in drugih nujnih jutranjih ritualih, smo se le odpravili na plano. Skozi gozd do Krstenice urežemo smučino po mehkem, nepredelanem snegu, nato odsmučamo v konto pod Ogradmi. Na odcepu za vrh je že pas kopnine. Tudi prehod nad ostanki ovčarskih stanov na višje pobočje, je deloval povsem kopen, vendar povsem na levi le najdemo s snegom povezan prehod. Višje pa je snega dovolj. Na vrhu se veter skoraj povsem umiri, tudi sonce pokaže nekaj svoje moči. Predelan in le malo opuščen sneg nam ponudi odlično smuko. Eva in Iztok se preko Pl. Pri Jezeru spustita v dolino, preostali se vrnemo na Krstenico. Tik preden zaide sonce, naredim fotografijo macesna, nato se poženemo preko roba in zaprašimo proti Grintovci. Zadovoljni s turo in da nam še ni treba v dolino, preživimo nedeljski večer.
Zjutraj pospravimo kočo ter se po že urezani smučini vzpnemo pod Krstenico. Med vzponom podoživljamo dobro smučarijo prejšnjega dne. Nato zavijemo v smeri Nedeljske paše, kot domačini imenujejo uravnavo na vzhodni strani Krsteniškega Stoga. Na vrh potegnemo povsem na desni, med vse bolj redkimi macesni, tako rekoč po robu nad Jurjevčevo vrtačo. Z vrha se spustimo po dveh smereh: del ekipe po smeri vzpona, Jure in Vida po liniji, ki je obrnjena direktno proti soncu. Slednja ponudi prvovrstno pomladansko smuko. Ponovno ujamemo že urezano smučino, po kateri se zavihtimo na Krstenico. V dolino odsmučamo v območju oskrbovalne poti na kateri naletimo na dve kratki kopni prekinitvi. Tudi smučanje po cesti vse do peskokopa, je prav udobno. Tokratnega TGTV smo se udeležili Vida, Lidija, Breda, Eva, Jure, Srečko, Iztok in avtor zapisa.
