Friko.si: Po intervjuju s svetovnim mladinskim prvakom smo se odločili, da je naslednji ...
... na vrsti nekdo, ki je nekoč prav tako odlično zastopal slovensko mladinsko reprezentanco, danes pa prav tako zastopa slovenske barve v članski konkurenci, predvsem v balvanskem plezanju – Jernej Kruder.
Lahko bi rekli, da Jerneja poznajo skoraj vsi, zagotovo pa ne veste vsega, zato smo tudi z njim naredili krajši intervju. Z njim se je pogovarjala Mojca Breskvar.
Jernej Kruder je rojen v Celju in danes član kluba ŠPO Celje. Poleg plezanja pozimi uživa tudi v bordanju, zelo rad pa raziskuje in spoznava druge športe. Ima tri sestre, dve se prav tako kot on resno ukvarjata s plezanjem, ena pa zgolj rekreativno.
Za začetek povsem tipično vprašanje: kdaj in kako si začel trenirati? Kdo te je navdušil za to?
Verjetno tako kot vsak otrok začetnik so me vpisal v plezalno šolo. Najbrž zato, ker je mami imela velikokrat probleme ko sem ji pobegnil na kakšno drevo ali pa zid.
V čem bolj uživaš, v plezanju smeri ali balvaniranju?
Uf, to je pa težko vprašanje. Seveda uživam v obojem, čeprav mislim da mi dostikrat bolj zapašejo smeri, ampak včasih, ko ugotovim da ni dovolj vzdržljivosti, se spravim na balvane da dobim malo motivacije.
Katera je tvoja najtežja preplezana smer/balvan in kakšne imaš cilje za naprej? Nekoč splezati 9b?
Najtežja splezana smer, vsaj meni osebno, je Botulin (8c+) v Kotečniku, ki še nima ponovitve, tako da ne vem čisto realne ocene, ampak mislim, da nisem mogel dosti zgrešiti.
Najtežji balvan pa je po moje Pulling the trigger (8b+), ki tudi še nima ponovitve, ampak zagotovo vsebuje najtežji gib kar sam jih naredil v življenju. Potem je še tu Meningitis (8b/b+) tudi brez ponovitve, ki pa bi ga lahko uvrstil tudi med moje najtežje smeri, saj ima 43 gibov.
Od bolj znanih balvanov pa mislim da je bil najtežji Power of good-bye 8b(+) v Maltatalu.
Bilo bi lepo, da bi nekega dne preplezal 9b, čeprav mislim da bi raje preplezal 8c ali c+ balvan.
Že zelo mlad si plezal za mladinsko reprezentanco, kakšne spomine imaš na to? Kakšna zabavna dogodivščina, ki bi ji izpostavil? Katero potovanje/priprave so ti najbolj ostale v spominu?
V mladinski reprezentanci je ostalo največ spominov. Pri plezanju je to trenutno najboljša stvar ki je minila in jo zelo zelo pogrešam. Če se le da, še kdaj pa kdaj z njimi odpotujem na kakšne priprave. Z mladinskim selektorjem sva si še vedno zelo blizu in morda je to razlog da lahko še vedno ohranjam stike z mladinsko reprezentanco.
Vsekakor pa je verjetno najbolj nepozabni trenutek tekma v Velikem Tarnavu, leta 2006, ko sem postal evropski mladinski prvak v hitrostnem plezanju. Takrat sem se tudi začel družit z mojim sedaj zelo dobrim prijateljem in soplezalcem Izijem (Izidor Zupan) in od takrat naprej je še mnogo lepih spominov. Izpostavil bi tudi svetovno prvenstvo v Avstraliji, ki je bil najlepši izlet v mojem življenju.
Če bi imel na voljo neomejeno količino denarja, kam bi šel plezat in s kom, koga bi vzel s sabo?
Verjetno bi naprej ponovil svetovno prvenstvo v Avstraliji, seveda brez tekme, z isto zasedbo. Obiskali bi ista mesta, živeli v istih stavbah, verjetno pa bi izlet še podaljšali za par tednov.
Z neomejeno količino denarja pa bi verjetno rad plezal na vsakemu kotičku na tem svetu in odkrival nove balvane in stene.
Plezata tudi tvoji mlajši dve sestri. Trenirate skupaj, ju spodbujaš? Misliš, da imata potencial, da bosta v članski konkurenci v samem svetovnem vrhu?
Mislim, da je mlajša sestra Julija trenutno eden največjih potencialov v Sloveniji za sam svetovni vrh čez nekaj let, medtem ko se Neža bolj posveča šoli. Za Julijo pa menim da bo zelo dobra zato, ker ima čisto drugačen stil kot ostala dekleta. Pravijo da je mali Jernej. Ima dinamiko, eksplozivnost in predvsem močno voljo. Trenirata bolj malo oziroma premalo. Če se le da, jima na domači steni pokažem nekaj balvanov.
Maja bo prvič v Sloveniji tekma za svetovni pokal v balvanskem plezanju. Je zate nekaj posebnega tekmovati pred domačim občinstvom ali bo to le še ena tekma več v tvoji tekmovalni karieri?
To verjetno ne bo tekma kot ostale tekme za svetovni pokal. Prišlo bo veliko znancev, prijateljev in domačih navijačev. Mislim, da bo motivacija čisto drugačna kot na preostalih tekmovanjih, zato komaj čakam, da se pomerim pred domačim občinstvom in jim pokažem kaj znam.
Kako bi ocenil svojo letošnjo sezono in kakšne imaš plane/cilje do konca sezone in potem naprej, v naslednjih sezonah, v tekmovalnem smislu?
Letošnja sezona je prinesla veliko novega. Boljši rezultati in boljša psiha oziroma motivacija. Na žalost me je proti koncu sezone zatajila rama. Na srečo smo težavo odpravili, vendar žal še ne povsem.
In prišla je nova tekma in nov rezultat (4. mesto na evropskem prvenstvu v balvanih). Za naslednje leto so cilji seveda višji in mislim, da se da formo da še nadoknaditi, izboljšati.
Kaj te je pripeljalo v sam svetovni vrh? Kako izgledajo treningi, kolikokrat na teden treniraš?
Tu največjo vlogo odigrata glava (dobra vizualizacija) in talent. Nikoli nimam nekih planov za trening. Kjer je dobro vreme tam sem jaz in tam tudi treniram.
Na tekmah veljaš za zabavljača. Kako kombiniraš to s koncentracijo in ogrevanjem pred tekmo?
Takšen je moj način. Tako dobim največ energije in dobro koncentracijo. Če ni pozitive v meni pred tekmo, potem tudi rezultata ni.
Koliko časa misliš še vztrajati v plezanju?
Dokler mi bo telo fizično dovolilo.
Marsikoga je navdušila tvoja frizura, ki je prikazovala roko na glavi. Kdo ti je dal idejo za to?
Iz glave na glavo pravim. Ideja se mi je porodila na izletu v Font, kjer se večinoma pleza po okroglih sloper oprimkih. Roka na glavi pa je predstavljala enega od sloperjev v enem najbolj znanih balvanov na svetu, Karma (8a+), ki sem ga preplezal na tem potovanu.
Je pa tudi res, da sem velik ljubitelj sloperjev in ne maram preveč majhnih oprimkov.
Si kdaj razmišljal o alpinizmu?
Prav o alpinizmu ne. Me pa mikajo proste ponovitve težkih smeri v višjih stenah. Zadnje čase pa me zelo vleče v »trad climbing« (traditional climbing) kratkih in težkih smeri. Ta zvrst pri nas še ni tako popularna, vsaj ne v plezališčih.
Imaš kakšnega vzornika?
Vzornik je moja vizija. Tekmujem sam s sabo in sem vesel, ko premagam sam sebe.