Gorenjski glas, 04.08.06 - Jelena Justin: Razstava posvečena lanski 30-letnici
Gorenjski glas, petek, 4. avgusta 2006
Snovanja: RAZSTAVA, str. 16
Razstava Gorenjskega muzeja Mejnik slovenskega alpinizma, ki je posvečena lanski 30-letnici prvega slovenskega vzpona na osemtisočak, bo od 5. avgusta dalje na ogled v Triglavskem domu na Kredarici, v zibelki slovenskega alpinizma.
Z Makalujem na Kredarico
Pisalo se je leto 1778, točneje 26. avgust, ko so štirje srčni možje iz Bohinja, Lovrenc Willomitzer iz Stare Fužine, Luka Korošec s Koprivnika ter Štefan Rožič in Matija Kos z Jereke, stali na vrhu Triglava. Njihova pot je tedaj potekala iz Srednje vasi, preko planine Konjska do Velega polja. Nato so pregledali tri strani gore, se z ledenika dvignili do Kredarice ter naprej proti vrhu.
Organizirano planinstvo se je v slovenskih gorah začelo z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva leta 1893, čeprav so že prej nastajala društva po različnih koncih Slovenije. Z osvajanjem Triglava in celotnega pogorja Julijskih Alp sta v nadaljnji dobi povezani dve imeni: dr. Henrik Tuma (1858 - 1935) in njegov sodobnik dr. Julius Kugy (1858 -1944). Da je Triglav resnično slovenski očak, je uspelo župniku Jakobu Aljažu, ki je kupil vrh Triglava, ter zemljo na Kredarici in v Vratih. Z dr. Franom Tominškom sta Slovensko planinsko društvo popeljala v visokogorje. Začeli so z gradnjo planinskih koč in z izdelavo planinskih povezovalnih poti, ki so osnova planinstva še danes.
Severna triglavska stena je bila simbol dokazovanja in premagovanja, ter doseganja višjega in težjega. Leta 1890 je bila Stena prvič preplezana. Plezalec je bil Ivan Berginc, smer pa so poimenovali Slovenska. V letih, ki so sledila, so svoje izstope in variante smeri dodali še Tuma, Komac in Klement Jug (1898 - 1924). Lahko rečemo, da je dal ravno Jug zagon alpinističnemu gibanju, ki se je hitro razvijalo. Njegovo življenje se je prekmalu končalo, a v zgodovino so se zapisale njegove besede: "Naša in naših zanamcev naloga je, da se ne navdušujemo nad lastno preteklostjo, temveč da gledamo v prihodnost!" Slovenski alpinizem je strumno gledal naprej.
Po koncu druge svetovne vojne, ko sta Joža Čop in Pavla Jesih splezala osrednji triglavski steber, so v petdesetih letih slovenski alpinisti odhajali plezat tudi v Dolomite, v Avstrijo in v Francijo. Kot želja in cilj se je posledično seveda pojavila Himalaja, vendar pred letom 1960 je bilo še prezgodaj za takšen podvig. Prva odprava je bila Trisul 1960. V naslednjih 15 letih je Komisija za odprave v tuja gorstva organizirala še štiri odprave. Odprava na Makalu leta 1972, žal ni dosegla vrha, zato so jo leta 1975 ponovili.
Prvenstveni vzpon na Makalu po južni steni je pomenil dokončen stik slovenskega alpinizma s svetovnim alpinističnim vrhom. Makalu je peta najvišja gora na svetu in na njenem vrhu je leta 1975 stalo kar sedem članov odprave:
6. oktober - Stane Belak -Šrauf in Marjan Manfreda Marjon, ki je vrh dosegel brez uporabe dodatnega kisika, kar je bil edinstven uspeh v tedanjem alpinizmu, saj je bil prvi alpinist na svetu, ki mu je to uspelo; 8. oktober - Janko Ažman in Nejc Zaplotnik; 10. oktober - Viki Grošelj in Ivč Kotnik; 11. oktober - Janez Dovžan.
Vendar z Makalujem ni bil osvojen le vrh, pomembno je, da je bil osvojen po prvenstveni smeri v južni steni, kar je bila, do takrat sploh, tretja preplezana stena v Himalaji. Obenem je bil Makalu mejnik tudi v tem pogledu, da je vrhunskim slovenskim alpinistom postregel z novim izzivom: preplezati najvišje gore sveta, po možnosti po prvenstvenih smereh. V naslednjih dveh desetletjih je slovenska zastava zaplapolala na vseh 14 osemtisočakih.
Od 5. avgusta dalje bo razstava na ogled tudi v Triglavskemu domu na Kredarici, v nedrju slovenskega očaka, kjer se je rojeval slovenski alpinizem. To je vsekakor svojevrsten dogodek, saj bodo tudi tuji alpinisti in gorniki, ki zahajajo v naše gore, lahko videli izbor fotografij, ki so jih naši alpinisti posneli ob osvajanju prvenstvene smeri na Makalu.
Pot na Triglav je postala prava romarska pot, zato je prav, da razstava s takšno vsebino dobi mesto v zibelki. Lepoto Triglava, rojstni kraj slovenskega alpinizma, ki je to državico na sončni strani Alp popeljal med alpinistične velesile, je v svoji knjigi Iz življenja gornika, lepo opisal tudi dr. Julius Kugy: "Prvič sem prišel k njemu skozi Krmo in se vrnil po isti poti. Nato sem sestopil v Bohinj ... pozneje sem izbral pot v Bohinj preko Hribaric in skozi dolino Sedmerih jezer. Včasih sem prišel iz Trente ... ali čez Dolič. Na koncu sem si izbral za pristop dolini Kot in Vrata. Tako sem se naučil, da Triglav ni vrh, temveč prostrano kraljestvo.
Jelena Justin