Ona - Anita Drev: Za zdrav razvoj otrok je izjemno pomembno spodbujanje njihove telesne aktivnosti. Strokovnjaki že nekaj let opozarjajo, da se otroci premalo gibajo, kar vpliva na njihov psihični, mentalni in telesni razvoj.
Ob tem ugotavljajo, da je silno pomembno, kakšen odnos imajo do gibanja njihovi starši. Raziskave namreč kažejo, da v tem primeru jabolko res ne pade daleč od drevesa.
Zaradi telesne nedejavnosti sodobne družbe ni ogroženo le zdravje odraslih, temveč tudi otrok: srčno-žilne bolezni so prepoznane že kot pediatrični problem, procesi ateroskleroze se začnejo že v otroštvu in mladostništvu, vse pogosteje sta pri otrocih diagnosticirani sladkorna bolezen tipa 2 in debelost. To so bolezni, ki so precej povezane s telesno neaktivnostjo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ugotavlja, da je za normalen razvoj in zdravje otrok ter mladostnikov potrebnih najmanj 30 minut, veliko bolj priporočljiva pa je ena ura zmerne intenzivne telesne dejavnosti na dan.
Njeno pomanjkanje se kaže tudi v manjši telesni sposobnosti in kondiciji slovenske mladine. Prof. dr. Branko Škof z ljubljanske fakultete za šport v knjigi Šport po meri otrok in mladostnikov povzema ugotovitev kolegov Šturma in Strela, »da danes naši najstniki (11- do 14-letniki) pretečejo 600-metrsko razdaljo povprečno osem sekund (od šest do sedem odstotkov) počasneje kot pred 30 leti. Tudi v drugih vzdržljivostnih testih so bili mladi pred 30 leti bistveno bolj uspešni. Rezultati aerobnih sposobnosti (oziroma bolj natančno rezultat v teku na 600 metrov) otrok in mladine v Sloveniji od leta 1990 padajo za 0,57 odstotka vsako leto.«
Kar se Janezek nauči, to Janez zna
Ali obstaja povezava med telesno aktivnostjo v mladosti in športno dejavnostjo odraslih? Prof. dr. Škof navaja ugotovitev ameriške raziskave, da so bili posamezniki, ki so se v mladosti naučili različnih športnih dejavnosti in gibalnih sposobnosti, kot odrasli bolj športno dejavni. Podobno kaže finska raziskava, ki je ugotavljala tudi vpliv genske osnove in družinskega okolja na zdravje in zdrav življenjski slog v odraslosti. Družina (geni in okoljski vpliv družine) je imela najpomembnejši vpliv na ukvarjanje s telesno dejavnostjo v odraslosti, tej pa je sledilo udejstvovanje v tekmovalnem športu v adolescenci. »Oba dejavnika sta skupaj pojasnila 69 odstotkov variance individualnih razlik v ukvarjanju s športnorekreativno dejavnostjo v odraslosti, približno eno tretjino variance pa so avtorji razložili z drugimi dejavniki, kot so znanje, vedenje in poznavanje dejavnikov zdravega življenjskega sloga, osebnostne značilnosti idr.,« še zapiše prof. dr. Škof v knjigi Spravimo se v gibanje – za zdravje in srečo gre: kako do boljše telesne zmogljivosti slovenske mladine.
Gremo v gore
V Sloveniji je prof. dr. Stojan Burnik s fakultete za šport ugotavljal povezavo med telesno aktivnostjo staršev in otrok na primeru hoje v gore. Raziskoval je, kateri so motivi otrok in kako na njihovo planinsko dejavnost vpliva socialno ter naravno okolje. Hojo in planinarjenje med drugim izpostavljamo, ker sta le malo povezana s finančnimi stroški in sta verjetno izmed športov, ki so pri nas najbolj priljubljeni, dokaj poceni. Slabšanje ekonomskih in socialnih razmer tako nikakor ne sme biti izgovor ali opravičilo za zmanjšano telesno aktivnost otrok, pomemben dejavnik pa je zagotovo motivacija.
Kako torej otroke motivirati za hojo in planinarjenje? Raziskava ugotavlja, da imajo največji vpliv starši s svojim zgledom. Otroci tistih staršev, ki hodijo v gore, imajo pozitiven odnos do te dejavnosti in tudi sami to radi počno. Ter seveda nasprotno. Največ otrok pritegne hoja v gore zaradi časa, ki ga preživijo s starši, in ker se ob tem zabavajo. V gore raje hodijo z družino kot šolo, kjer je sicer glavni motiv druženje s prijatelji. Prednosti družinskih izletov so majhna skupina, lasten tempo, večja popustljivost staršev in večja moč odločanja otrok. Najbolj moteča dejavnika, ki jih odvračata od hoje, sta težak nahrbtnik in naporna hoja. Negativne dejavnike lahko »omilimo« s postavljanjem ciljev, saj jim zanimiv cilj pomaga premagovati težave in napore, hkrati pa jim je izziv – tak je npr. vzpon na višje, težje vrhove. Prof. dr. Burnik poudarja, da moramo otroke postopoma pripraviti na dlje trajajočo aktivnost. In še nasvet glede nahrbtnika: otroke moramo prej seznaniti z vrstami nahrbtnikov, seznamom potrebne opreme ter pravilno razporeditvijo teže. Največkrat imajo v njem preveč stvari, zato je priporočljivo preveriti njegovo težo pred odhodom in se skupaj odločiti, katere stvari naj ostanejo doma oziroma v šoli.
Preženite dolgčas
Med negativnimi dejavniki pa otroci omenjajo še dolgočasje in prehitro ali prepočasno hojo, čemur se lahko izognemo z ustrezno vsebinsko in psihično pripravo, zato je pomembno vedeti, kaj jih v gorah najbolj privlači in zanima. Raziskava je pokazala, da so v ospredju trije motivi: narava in živali, druženje s sošolci, družino in prijatelji ter lepote gora, čudoviti razgledi. Sledijo motivi, kot so pozitivni učinki hoje na telo, poraba kalorij in nabiranje kondicije, občutek pustolovščine, ponos ob osvojenem vrhu, zgodovinski in vojni ostanki ob poteh, planinske koče, spanje na skupnih ležiščih.
Piše: Anita Drev