Večer, Vrt, narava, gore - Sanja Verovnik: Predstava o tem, da se v gore hodi predvsem poleti, se močno spreminja. Vedno več je takšnih obiskovalcev gora, ki tam hodijo, plezajo in smučajo tudi pozimi oziroma so v gorah aktivni vse leto.
Zato dejavnosti v naravi načrtujmo v vseh letnih časih in tako skrbimo za stalno in redno športno aktivnost, opozori Borut Peršolja, vodnik Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje, sicer tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije. "Tako tudi na najboljši način spoznavamo, da v naravi ni nič stalnega - razen spreminjanja. Z rednimi tedenskimi izleti raziskujemo te spremembe, ki nas vračajo v objem po krivici odtujene narave."
Vsekakor pa za gorništvo velja načelo postopnosti: najprej opravimo nekaj lažjih izletov, kasneje se lotimo zahtevnejših tur. Če smo sezonski obiskovalci gora in pozimi ne hodimo redno v gore, spomladi najprej obiščimo cilje v neposredni bližini doma, kopna hribovita območja in poraščene vrhove, svetuje sogovornik. "Visoki skalni vršaci nas bodo počakali, da si zanje naberemo dovolj moči in volje. Doma naj nas ne zadrži niti vreme, ki ni sončno. Oblačnost, vetrovnost, dež in sneg so izvirne vrednote slovenske pokrajine, ki nam omogočajo kakovostno gospodarjenje z naravnimi viri in udobno bivanje. V nasprotju s številnimi deli sveta, kjer padavin ni ali pa jih je zelo malo, imamo v Sloveniji 90 do 130 padavinskih dni na leto. Sprejetje nesončnega vremena kot nekaj vsakdanjega in neobremenilnega je pomembno v vsakdanjem življenju. Še zlasti pa je predhodna dobra izkušnja ali navajenost drugačnega vremena pomembna, ko načrtujemo večdnevno bivanje v naravi. Pomembno je, da smo na dejavnosti v mrzli, vetrovni ali mokri naravi dobro pripravljeni z vidika znanja, izkušenj, telesne pripravljenosti, vzdržljivosti, opreme in izbire cilja. Cilj v celoti prilagodimo trenutnim temperaturnim in padavinskim razmeram, izbiro poti in cilja pa določa varnost. V gorah izvajajmo dejavnosti, ki smo jim dorasli."
Tura se prične doma
Ne glede na to, kdaj se odpravimo v gore, mora biti oprema, ki jo potrebujemo pri planinarjenju, zmeraj pripravljena. Peršolja opozori, da se tura nikoli ne začne šele ob vznožju gore, ampak že doma, nekaj dni pred odhodom. "Ustrezna predhodna izbira cilja in poti, po katerih se bomo vzpeli na vrh in z njega varno sestopili v dolino, je najpomembnejša odločitev, ki pripomore k varno izpeljani turi. Ob tem upoštevajmo še svoje znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in opremo." Za vso osebno opremo velja, da jo je pred odhodom na turo treba pregledati in ustrezno pripraviti. Če šele začenjamo hoditi v gore, vzemimo s seboj nekaj več opreme. Izkušnje nas bodo naučile, katere opreme tovorimo preveč in katere premalo, zato po vsaki turi analizirajmo, kaj smo potrebovali in česa ne.
O tem, da so čevlji najpomembnejši del osebne opreme vsakega obiskovalca gora, ni dvoma. Za varno in udobno hojo naj bodo dovolj veliki, visoki, segajo naj čez gleženj, opozori sogovornik, podplati naj bodo iz narezane gume, da nam pri hoji ne drsi. In da z njimi kar najbolje tipamo nagubano obličje gore. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov vedno rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila. Ne pozabite na kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno (astronavtsko) folijo, piščalko, bivak vrečo, vžigalice, svečo in baterijsko svetilko. "Oprema mora biti v nahrbtniku pravilno razporejena in jo je treba znati pravilno uporabljati. Nahrbtnik si vedno prilagodimo tako, da ne igra vloge naritnika, temveč nas s svojo enakomerno porazdeljeno težo krepi v čistem naporu." Vedno več ljudi uporablja za hojo po gorah zložljive palice. Nedvomno veliko pomagajo pri razbremenjevanju kolen, hkrati pa zaposlijo tudi mišice ramenskega obroča. Vendar pozor: če naša dejavnost v gorah ni celoletna, potem na prvih spomladanskih turah pustimo palice doma. Tako se bodo noge privadile svojemu delu in bo korak zanesljivejši in varnejši. Zmerna in premišljena uporaba palic nam bo omogočila planinske užitke še v pozno starost.
Čas za nove izzive
Vsekakor je začetek leta idealna priložnost za to, da načrtujemo nove planinske podvige. "Izbira ture je odvisna od vremenskih razmer (pri večdnevnem bivanju v gorah je poslabšanje vremena običajno), dostopnosti z javnim prevoznim sredstvom in ne nazadnje od pripravljenosti prijateljev, staršev ali vodnikov, da se nam pridružijo na turi. Samohodstvo po gorah je tvegano in že ob manjših poškodbah lahko usodno. Dobro presodimo, kdo vse gre skupaj z nami na turo. Če gredo z nami otroci, smo mi njihovi spremljevalci in ne obratno. Otrokom je treba podrediti cilj in vse dejavnosti na izletu. Če nas neustavljivo vleče nad višino greha (v Sloveniji domnevno nad 1000 m), se prej podajmo na zapeljive (tudi večurne) oglede na bližnje griče in hribe, počasi okušajmo slast višine in se šele dobro pripravljeni podajmo na katerega od več kot 200 dvatisočakov v Sloveniji. Za gore velja: od majhnega k velikemu! Hoja naj bo užitek, na zelo zahtevnih poteh jo zamenja plezanje in svoboda v gorah ne pomeni brezmejnosti, ampak to, da se sami odločamo o kakovosti gorniške dejavnosti in o prihodnjih podvigih."
Za hojo v gore potrebujemo znanje
Za hojo v gore potrebujemo vedenje o gibanju in ravnanju v gorah ter o značilnostih gorskega sveta. V planinskem društvu skrbimo za razvojne, svetovalne in strokovne naloge s področja gorniškega usposabljanja, za koordinacijo in izvedbo preventivnih programov varnosti v gorah in akcij, ki opozarjajo na najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah. Osnovno znanje, veščine in navade si lahko pridobimo na organiziranih vodenih turah, s sodelovanjem na gorniških šolah in tečajih, ki jih prirejamo planinska društva, opozori Borut Peršolja. "Na različnih vrstah gorniškega usposabljanja se naučimo upoštevanja in ohranjanja naučenega v praksi. Vodniki Planinske zveze Slovenije obvladamo program planinske šole, ki je osnovno merilo usposobljenosti za samostojno, varnejše in doživeto gibanje obiskovalcev gora. Vodniki PZS pripravljamo predavanja, demonstriramo gorniške veščine, omogočamo novincem postopno privajanje na gorske razmere in z zgledom skrbimo za uporabo pridobljenega znanja v gorskem svetu različne zahtevnosti. Zato naj novinci poskrbijo za svoje gorniško usposabljanje, poiščejo naj nasvet pri bolj izkušenih, od planinskih društev pa upravičeno lahko pričakujejo, da spremljajo proces njihove uvajalne dobe."
Sanja Verovnik