Delo, Kronika - Špela Ankele: Rekordno število klicev na pomoč - V soboto je pohodnik nad vasjo Ravne doživel srčni infarkt
Kranj – Slovenski gorski reševalci so v soboto, ko so jih na pomoč poklicali na Cerk (1192 morskih metrov nadmorske višine), opravili štiristoto akcijo letos. Tako so se odzvali na rekordno število klicev na pomoč, saj doslej nikoli niso opravili več kot 400 akcij na leto.
Na sobotni klic, ki je nekaj pred 15. uro prišel iz okolice Kočevske Reke, so se odzvali reševalci postaje GRS Ljubljana. Kot so sporočili z republiškega centra za obveščanje, je v gozdu nad vasjo Ravne (občina Kočevje) pohodnik doživel srčni infarkt. Pohodniki, s katerimi je proti vrhu Cerka hodil v skupini, so ga oživljali, vendar neuspešno. Na kraj, kjer se je zgrudil planinec, kakih deset minut oddaljen od vrha Cerka, so se odpravili prostovoljni gasilci in reševalci nujne medicinske pomoči iz Kočevja. Zaradi težko dostopnega terena so okrog 19. ure aktivirali še gorske reševalce iz Ljubljane. Skupaj z navzočimi, med katerimi so bili tudi prostovoljni gasilci in policisti, so pohodnika prenesli v dolino oziroma do ceste, kjer ga je prevzela pogrebna služba.
Kot je pojasnil Jani Bele, je letos več gorskih nesreč kot v preteklosti, ker je gorniška sezona trajala dolgo, skoraj do začetka decembra, zaradi česar so bili slovenski hribi obiskani bolj kot v preteklosti.
Kot opozarja Igor Zlodej iz komisije za informiranje pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, je v visokogorju že zima. »Čeprav je sneg po najvišjih gorah zapadel že dolgo nazaj, se je ponekod obdržal. Zadnje sneženje snežne odeje ni posebej obogatilo, ker pa je padal večinoma moker sneg, ki je pozneje pomrznil, so razmere nad 1700 nadmorskih metrov povsem zimske. Sneg je pomrznil, ponekod je celo požled. V zadnjih dneh je padlo še nekaj centimetrov snega, ki je star sneg prekril, s tem pa so tudi poledenela mesta prekrita in zato še bolj nevarna za zdrs,« opozarja Igor Zlodej.
Zaradi zimskih razmer v visokogorju gorski reševalci svetujejo posebno previdnost in »dosledno uporabo zimske opreme, med katero spadajo dereze, cepin in čelada. Kdor ni vešč uporabe te opreme, naj ne izziva nesreče. Pomanjkljiva oprema oziroma neuporaba opreme, ko je ta nujna, se šteje za malomarno ravnanje.«
Špela Ankele