Manca Čujež: Planinska zveza Slovenije je ob začetku glavne planinske sezone predstavila napotke za varnejši obisk gora in odgovorila na številna trenutno aktualna planinska vprašanja.
Cilj ni vrh, ampak varen povratek v dolino
Osrednja tema novinarske konference Planinske zveze Slovenije (PZS) 2. julija 2010 je bila varnost v gorah ob začetku prihajajoče poletne planinske sezone, ki z ugodnimi razmerami napoveduje množičen obisk gora.
Borut Peršolja, podpredsednik PZS, je opozoril na glavne vzroke nesreč v slovenskih gorah: zdrse, padce, neustrezno pripravo na turo, vključno z neustrezno opremo, izbiro cilja in družbe za planinski vzpon, neizkušenost, nepoznavanje značilnosti gorskega sveta, neobvladovanje prvin gibanja in bolezenska stanja, ki jih planinci prinesejo iz doline, najpogostejše so bolezni srca in ožilja. Peršolja je izpostavil še pomen uporabe varovalne čelade ter upoštevanje vremenskih razmer, sploh poleti pri visokih temperaturah in hitrih vremenskih spremembah. Velja si zapomniti, da cilj ni vrh, ampak varen povratek v dolino, česar se v sli po osvojenem vrhu marsikdo ne zaveda, kar botruje k številnim nesrečam v gorah.
Obnovitev sodelovanja PZS in GRZS
Bojan Rotovnik, 8. maja 2010 novoizvoljeni predsednik PZS, je podal informacijo o sodelovanju med Planinsko zvezo Slovenije in Gorsko reševalno zvezo Slovenije (GRZS), ki sta 12. junija že podpisali pismo o nameri, ki obe organizaciji zavezuje k sodelovanju in konstruktivnemu reševanju težav. Nekdaj skrhane odnose bosta PZS in GRZS oplemenitili še decembra s svečanim podpisom Dogovora o sodelovanju PZS in GRZS, ki naj bi sodelovanje med organizacijama vrnil na nekdanji nivo.
Tone Tomše, podpredsednik PZS in predsednik Komisije za planinske poti pri PZS, je izpostavil pomen urejenih planinskih poti in predstavil delovne akcije markacistov na njih. Ravno v teh dneh se je končala ena največjih akcij, obnova poti z Grohota na Raduho čez Durce, sicer pa markacisti ne počivajo, saj ob številnih manjših trenutno izvajajo 15 glavnih akcij na različnih planinskih poteh po Sloveniji.
Odprtost planinskih postojank
Urejene in dobro markirane planinske poti pripeljejo do planinskih postojank, informacije o odprtosti katerih je predstavil Danilo M. Sbrizaj, generalni sekretar PZS. Že od 24. junija je odprta večina planinskih koč, le še Dom na Kaninu in Zavetišče pod Špičkom čakata na odprtje v prihodnjih dneh. Od 174 koč, zavetišč in bivakov jih bo 140 čez poletje odprtih vsak dan, preostale pa ob koncu tedna, seznam s podrobnimi informacijami pa je mogoče najti na spletni strani PZS. Sbrizaj je še povedal, da so cene prenočišč, prehrane in napitkov ostale enake kot lani, za člane PZS pa še vedno velja polovico nižja cena za prenočevanje v kočah, tudi v tujini, kar omogoča sporazum o reciprociteti.
O konkretnih številkah uspeha na razpisu Ministrstva za gospodarstvo za obnovo in posodobitev planinskih koč, na katerem se poteguje 26 uspešnih prijav iz planinskih vrst, Sbrizaj še ni mogel govoriti, saj bodo odločbe podpisane v začetku tega tedna, razdeljenih pa bo milijon in pol evrov sredstev. Na Ministrstvu za kulturo pa se je zataknilo pri sofinanciranju Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, ki bo kljub zapletom odprl svoja vrata 7. avgusta letos.
Borut Peršolja je v nadaljevanju podal stališče PZS o posegih v naravo na območju naravnega rezervata Lovrenška jezera na Pohorju in na planinski poti Stahovica–Velika planina, kjer je samovolja domačina in lokalne agrarne skupnosti grobo posegla v naravo. PZS obe dejanji obsoja, sicer pa želi z osveščeno javnostjo preprečiti ali vsaj omiliti posege v naravo in ohraniti gore takšne kot v preteklosti.
Tabori za mlade planince
Za konec novinarske konference so se funkcionarji ustavili še pri poletnih taborih za mlade planince, ki so v začetku julija že v polnem zagonu. Pomenijo krono celoletnega dela planinskih društev z mladimi, hkrati pa v času gospodarske krize večinoma osnovnošolcem, pa tudi dijakom in študentom, omogočajo cenovno dostopne počitnice v družbi strokovno usposobljenih prostovoljcev.
Manca Čujež
