Gorenjski glas - Jelena Justin: Pasja ravan (1029 m) - Jutri zvečer se bo začel že 33. spominski planinski pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, v spomin na bitko iz leta 1942. Spomin, ki ga ne gre pozabiti, in tradicija, ki jo je treba negovati.
Tudi letos bo zbor udeležencev pri Turistični kmetiji Košir, na križišču poti Črni vrh–Pasja ravan–Kovski vrh. Pohod se bo začel jutri, v soboto, 7. januarja, med 22. in 23. uro in običajno traja med 10 in 12 ur, odvisno od vremenskih razmer. Potek smeri pohoda je sledeči: Pasja ravan, Sv. Petra hrib, Zminec, Breznica (počitek), Sv. Tomaž, Praprotno, Ševlje, Zabrekve (počitek), Dražgoše. Priznam, da se pohoda, na žalost, še nikoli nisem udeležila. Kljub veliki želji je vedno nekaj prišlo vmes. Tudi letos. A kaj hočem, tako je življenje. Nepredvidljivo. Ker me je zanimalo, kje se pohod sploh začne, sem se povzpela na Pasjo ravan. In da navdušim še koga med vami, vam bom opisala pot, ki se v večini izogne asfaltiranim cestam. V večini, pravim.
Zapeljemo se proti Poljanski dolini in v vasi Visoko zavijemo proti Tavčarjevemu dvorcu. Mimo njega nadaljujemo do Kovskega vrha in naprej do Skobelja, kjer se začne makadam. Ko znova dosežemo asfalt, smo na razcepu poti. Z juga se pripelje cesta iz polhograjskih, s severa pa poljanskih globeli. Levo se gre proti Črnemu vrhu in Turistični kmetiji Košir, mi pa zavijemo ostro desno in kmalu na drevesu, na desni strani opazimo markacijo Pasja ravan – vrh. Na primernem mestu parkiramo in se začnemo vzpenjati proti vrhu. Pot se zlagoma vzpenja, a mestoma je precej strmo. Višje s širše poti zavijemo desno na stezo, ki se strmo vzpne na, hm, nenaraven vrh. Tik pod vrhom, kjer je najbolj strmo, je treba biti pazljiv, saj je krušljivo in spolzko. Ko stopimo na vrh, smo presenečeni nad njegovo prostranostjo, ravnino, ki daje vedeti, da je vse prej kot naravna. Namreč, v 70. letih 20. stoletja jo je zravnala Jugoslovanska ljudska armada, ki je na vrhu postavila raketno bazo, o čemer še vedno pričajo ostanki podzemskih betonskih skladišč. Pasja ravan tudi uradno ni več visoka 1029 m, kot pišejo zemljevidi, ampak vsaj 10 metrov manj, saj Tošč zanesljivo postaja najvišji vrh Polhograjskih Dolomitov.
Sprehodimo se po 'fuzbalplacu' in na drugi strani sestopimo proti Suhemu dolu. Prvih nekaj metrov previdno, ker je zelo strmo, nato pa sledi krajši odsek travnika in zopet strmejši del sestopanja skozi gozd. Pot nas pripelje do makadamske ceste, kjer se desno zavije proti Bukovemu Vrhu, mi pa krenemo levo, nekaj deset metrov, nato pa skrenemo desno, na stezico, ki nas skoraj po ravnem pripelje do križišča asfaltiranih poti. Obrnemo se levo in se po asfaltirani cesti vrnemo nazaj do jeklenega konjička. Če smo se lotili Polhograjske planinske poti, naj omenim še, da je žig Pasje ravni Pri Nacetu, kmetiji, na strani našega sestopa, kamor nas usmeri tudi smerokaz.
Kje se bo začel tradicionalni pohod Po poteh Cankarjevega bataljona, smo videli, zato naj jutrišnjim pohodnikom zaželim le še SREČNO!
Nadmorska višina: 1029 m
Višinska razlika: 200 m
Trajanje: 1 uro in 15 minut
Zahtevnost: 1 zvezdica
Jelena Justin