Borut Peršolja: Premišljevanja ob novem statutu PZS
Enega od začetkov predstavlja lanska volilna skupščina, ki je z izvolitvijo novega vodstva izkazala jasno in nedvomno podporo nakazanim spremembam v predloženem programu. Volilni rezultat daje predsedniku PZS (in drugim izvoljenim organom) pooblastilo in možnost, da uveljavi spremembe, ki so lahko rezultat jasnih analiz in doseženega soglasja.
Tisti, ki danes predlagamo spremembe, jasno in razumljivo predstavljamo podatke, analize, ugotovitve ter cilje oziroma opisujemo stanje, kako vidimo prihodnost, kakšno težo in pomen ji dajemo. Doslej se še nikoli ni zgodilo, da bi že o samih izhodiščih statuta razpravljali v društvih. V preteklosti je bilo vedno pripravljeno le statutarno gradivo v obliki členov in je bila razprava precej ožja in usmerjena zgolj v popravljanje ponujenega statuta s pomočjo dopolnil.
Tokrat je bilo drugače. O izhodiščih novega statuta so dvakrat razpravljali predsedniki MDO, enkrat šefi vseh komisij PZS, društvenih razprav na ravni MDO se je udeležilo 55 % vseh društev. Gradivo je bilo ves čas objavljeno in dostopno. Zato je pogled, ki služi »obvarovanju prihodnjih generacij pred lahkomiselnostjo novega vodstva PZS«, na spolzkih tleh. Provokacija – začeti od začetka – ne pomeni, da nas preteklost ne zanima in da se prihodnost začenja z najmlajšim predsednikom PZS v zgodovini; nasprotno, preteklost želimo vtkati v temelje prihodnosti.
Najboljši primer za to je bil predlog za preoblikovanje sedanjih MDO v podružnice, kar eksplicitno napeljuje na dediščino SPD (o tem na koncu tega članka) in poskus urejanja prisotnosti in statusa veteranov, ki bi legaliziral in sistemsko uredil “nakladanje” v najbolj iskrenem pomenu besede. Oba predloga so predsedniki MDO torpedirali, večinoma s prazno in ne argumentirano retoriko.
Je PZS ošiljen vrh ali skupek nerazpoznavnih MDO vršičkov?
V dvanajstih meddruštvenih odborih planinska društva usklajujejo stališča glede sej najvišjih organov PZS in izvajajo skupaj dogovorjene prireditve. Meddruštveni odbor praviloma sestavljajo po en predstavnik društva in izmed njih izvoljen predsednik, ki je po položaju član upravnega odbora PZS. Nekatere komisije PZS so zaradi boljšega stika z odseki v meddruštvenih odborih vzpostavile odbore posameznih dejavnosti. ...
Celotna objava na spletniku Razgledi >>>
/.../ Zamujena priložnost – podružnicenamesto MDO
V izhodiščih za nov statut je bilo predlagano, da bi MDO postali podružnice. Predlog je naletel na silovit odpor, ki ga zrcali mnenje:
»Motijo me te »podružnice« kajti te imata NLB in Rimsko-katoliška cerkev. To je oblika dela v popolni odvisnosti od centrale – gospodarja. To v demokraciji ne more biti način dela po katerem bi se teritorialno povezovala PD. Smisel podružnice bi bil le v popolni samostojnosti kot nekdanji SPD, kar pomeni, da bi bila pravna oseba in ne netopir (ne tič ne miš – sedanji MDO).«
Že v osnovi je takšno stališče nesprejemljivo, saj je glede na slog in povedano v očitnem nasprotju s Častnim kodeksom slovenskih planincev. Povedano tudi zelo jasno negira razvoj, ki ga je izpeljal SPD, saj so bile podružnice del SPD že od prvih društvenih pravil dalje. ...
/.../ Omenil sem že ustanoviteljske dolžnosti društva: naj povem še enkrat. Pravice PZS so avtomatično dolžnost društva, v njih so dolžnosti društva predpostavljene. Seveda so na drugi strani tudi društva koristniki dolžnosti, namreč dolžnosti drugega – posameznega člana in članice – v nekem drugem razmerju, nikoli pa se ta dolžnost ne vzpostavi na isti ravni, v enem in istem razmerju.
Se nadaljuje ...