Gore in ljudje: Bil je čas, da ugotovim vsaj nekatere napake. Ni šlo za odpravo krivic, šlo se je v gore. Vpisna knjiga bivaka je razkrila nekaj skrivnosti ... zato je v zloženki žmavčarskih zgodb tudi poobjava zanimivega Tončkovega zapisa.
Ogled
Gozd je postlan z mehkim snegom.
Divjad ve, kje pod belo odejo se skriva lovska pot.
Sredino zasnežene strmine je spihalo in stalilo.
Oziram se, kje se bom vračal. Zakaj šele zdaj in ne kdaj prej?
Poleti sem vid naravnal izključno na vrhe.
Pretekli teden sem bil pozoren le na prve metre pred sabo.
Za kamnitim robom vstopim v svet gorskih skrivalnic.
Vpisna knjiga bivaka je bogat zaklad zgodb.
Turska gora je videti blizu. Ne dam se ji zmamiti!
Trdi čevlji niso pretrdi za sestop po zmrznjenem grušču.
Če so Rugljevci res utrjevali to pot, potem je to pot zdravja.
Naredim še skok vstran, na večerjo, naravnost na Malo planino.
Med sprehodom pod zvezdami je lepo in občutek domač.
Zvezde se pomnožijo v tisočih drobnih kristalih snega.
Prijetno je, ko vem, kod hodim: po cesti z Male planine.
Zadnji krajec še ni vzšel, megle pa danes ne bo.
Priprava
Resnica še vedno boli. Zabolela je šele naslednji dan. Vseeno grem tja, kjer je nastala. Takrat mi je od udarca v koleno postalo slabo. Bog ne daj, da zagledam, kako krvavim, ker lahko omedlim. So vrhunski hriboplazci neobčutljivi? Videti je, da sem za grobe podvige, premalo robusten. A to ne more biti pravi razlog, zakaj resnica boli. Kaj je tisto, kar je prizadeto: je to osebnost, zasebnost, posebnost? Nekaj osebnega. Vzamem dopust, da se lahko dobro naspim in skrbno pripravim za pot. Nenavadno: enkrat rabljene zložljive palice se razstavijo tam, kjer ni predvideno. Nenadoma odpove čelna svetilka, rezervna brlivka pa je izpraznjena. Kaj vse bi se mi lahko še dogodilo v gorah, kakšne težave so me še čakale v rezervi? Če ne prejšnjikrat, pa naslednjič.
Svetloba
Počasi srebam telečjo obaro, skuhala jo je snaha od enega pokojnih kamniških gorskih reševalcev. Žvečim današnje vtise in one iz preteklega tedna. Tudi kakšno slišim. Nečemu v meni se dozdeva, da tega ne posluša z veseljem. Ni bila kritika, izrečeno je bilo dobronamerno. Redni maloplaninski gostje z Vidom na čelu so šli izredno gazit na Kredarico. Na mojo srečo se tam niso predhodno najavili, sicer bi me zjutraj premamila Krma. Danes je primerneje, da sem v teh hribih.
Naslednji dan me kliče zastopnik luči, zame ima povsem novo svetilko. Naslednji teden dobim novo sporočilo iz trgovine, pri njih me čaka še ena lučka. No, tista ni bila več namenjena meni. Da se mi bo še kaj razsvetlilo, bom potreboval več kot samo luč. Mogoče se le nekaj spreminja, morda prihaja nova vrsta svetlobe.
Misel
Art comes from heart, umetnost prihaja iz srca. Vaša srca pa so se zaprla. Obzidal jih je vaš premogočni ego, ko z vami počne, kar hoče.
~ ~ ~
Vi se imate za svobodne ljudi. Jaz pa vam pravim: ste sužnji svojega ega, ki vas ima docela v oblasti in ki vas tako zelo zaslepljuje, da sploh ne opazite, kako grde izdelke zmedenih glav ocenjujete za umetnine. Ni čudno, da mnogi od vas nimajo več nikakršnega čuta za lepoto in za popolno estetiko narave.
~ ~ ~
Naravo je pač treba gledati s srcem in ob nobeni stvari ni napisa, ki bi ti razlagal, kako bi moral razumeti, kar gledaš. Narava je čisto preprosta, natanko se prilega v tvoje srce.
(Stephan von Stepski – Doliwa, Sai Baba govori zahodu, za 8. julij)
Iztok Snoj
Poobjava
Ne vem kva mi je bvo, da sm se spravu sm gor! Mejduš, takšnga brega pa še ne. Kera kurba se je spomnu sm gor pot spelat! Zdaj sm se fajn spoču, pa jo bom mahnu še na Skuto kar po buičnc direkt! Na Sleme, po pa gor. Ta je moja – Tončkova smer. Bom počaku, da se megle skade, k se nč ne vid. Rd pijem, jem, pojem in se uselim, tak sm kot vsi! Vam napišem eno, k sm je skor ponarodelo skp sklanfu.
Bila jednom jedna krava, više crna nego plava, a loše je sreče bila, ker se je u vola zaljubila. Slušaj!!! Zato nek djevojka svaka, prije sklapanja braka, svuče momka svoga do gola, da i ona ne dobije takvog vola!!! – (Je napisana u čisti slovenščini, malo bohinjskega narečja ma!) France Prešeren se je rodil na Vrhniki, na Klancu siromakov. Rad je pisal pesmi o kmečkih uporih in partizanske pesmi.
Vaš Točkek S.P. – samostojni pohajkovalec (21. 8. 2010)