Nad našo sinjezeleno Sočo
France Avčin, Planinski vestnik 1962/10
Nad našo sinjezeleno Sočo ... to po starih slej ko prej upravičenih priznanjih najlepšo reko Evrope, se često pritožujemo, da je pri vsej krasoti pravzaprav nepoboljšljiv hudournik*. Ne pomislimo pa in ne povemo, da k tej njeni razvadi za Avstrijci in Italijani prispevamo zdaj še mi. Prispevamo s tem, da s pomočjo sodobne mehanizacije nevarno posegamo v stare gozdove prelepe doline Trente, glavnega zbiralnika Sočinih voda. Hkrati, ko smo trentske gozdove rešili pred požrešnostjo koze, pozabljamo, da je glavni sovražnik gozda slejkoprej sekira. To nam pove vsak Trentar. Sekira pa ves čas po vojni v Trenti ne miruje, čeprav bi se tja ne smela pokazati več kot za trebljenje gozda, ki naj da kurjavo maloštevilnim domačinom.
O delovanju sekire v Trenti se vsaj delno, a dovolj učinkovito lahko prepričaš kar s ceste. Takoj pri vhodu v dolino se pelješ pod žičnico, ki že dolga leta marljivo vozi les iz predela Golobar. S starimi gozdovi nad Lepeno okrog Krnskega jezera je bila opravila že laška soldateska: od gozda tisoč macesnov na poti od planine Duplje proti Bogatinskemu sedlu so ostali le še tisoči trhlečih štorov po že zakraselih goličavah. To početje pač ni bilo v skladu z ducejevo besedo, ki so jo med okupacijo eno od redkih njegovih pametnih čečkali po naših zidovih: "Čuvajte drevesa, pa bodo drevesa čuvala vas!"
Žičnica iz področja Planina za skalo Črni vrh je svoje že opravila. In žičnice opravijo z gozdom temeljito. Samo trebljenje gozda prestarega, že propadajočega drevja jim ni dovolj, hočejo ga čim več, vsega včasih, kajti sicer se ne izplačajo. Sedaj deluje nova, tista, ki vozi les od planine Trebišnje tam pod Lepim Špičjem. Žičnicam učinkovito pomagajo kamioni. Ti so dobro oskubili prastaro bukovje pod planino Zajavor nad Zadnjico pod Triglavom. Za njim je pravkar "do nogu" padel stari gozd pod Kranjsko planino pri vhodu v Mlinarico. Na kolesih se je po najkrajši poti preselil čez prvi blok k sosedom.
Sekiri takoj sledi voda, hudourniki, ki nezadržno odnašajo tisto bore zemljo, kjer se je bil gozd obdržal stotisočletja, vežoč jo s svojimi koreninami na skalo. Pozimi navale snežni plazovi, ki s silnim puhom in pritiskom na kratko pomedejo še tisto, kar je za sekiro ostalo pokonci. Za vsemi temi ujmami pa zopet pride človek in pričenja v tla potikati majhna drevesca, čemur pravi ponovno pogozdovanje... Pa je gozd pravkar imel in še kakšen! Uspeh takega dela v visokogorju je seveda pičel in se pokaže šele po dolgih desetletjih, če sploh. Gola pobočja Srebrnjaka in Bavškega Grintovca v Trenti, pa še mnogokje v Soški dolini pričajo o brezglavem početju človeka v nekdanjih časih.
Tako postaja Soča le še bolj hudourna, kajti gozda v strminah Posočja, starega gozda, ki razpada v vode vežoči humus, je vse manj in manj. Tako se akumulacijski elektrarni Plave in Doblar sprevračata v pretočni in na to je obsojena tudi vsaka bodoča akumulacija (npr. načrt Bovec). Soča jim bazen razsipava s svojim prodom počasi a zanesljivo. Tako odteka večina hudournih voda Soče čez jezove, namesto da bi vode pritekle počasi in bi jih ujete lahko po malem v obliki dragocenih kilowatt-ur prodajali elektrike vsak dan bolj željnim sosedom, vsekakor bolj željnim tovrstne energije kot bukovih polen za kurjavo, tej najbolj neracionalni uporabi vsemu svetu iz leta v leto bolj dragocene plemenite žive surovine lesa.
Treba je bilo videti vode v Trenti ob letošnjih novoletnih nalivih! Dva dneva dežja sta vsa pobočja prepregla s slapovi, iz vseh jam je bruhala voda, dá celo iz gruščev je penasto vrelo, kamor si se ozrl. Soča, Zadnjica in drugi pritoki so rasli kar vidno. Čudoviti pogledi, toda...?
Prav vsako drevo v gorah Trente bi moralo biti zaščiteno, posvečeno, saj le drevje lahko kroti njene vode in plazove. (Nobeno, še tako strokovno pojasnilo strokovnjakov ne more mislečega človeka prepričati o nasprotnem).
Doklej bomo se ravnali tako, da levica ne vé, kaj dela desnica? Doklej bomo tako slepi, da bomo v trenutnih devizah za les iz tako kritičnih krajev videli več kot v dolgoročni produkciji moderne krvi modernega človeštva: Električne energije za nas in za sosede.
* Glej npr. Elektrogospodarstvo - 15. 6. 1962: Energetska vrednost Soče.