Šumc, december 2010 - Drago Dretnik: Planinsko društvo Mežica je izvedlo zamenjavo poškodovanih delov čistilne naprave na domu na Peci
Mala biološka čistilna naprava za čiščenje odpadne vode na Domu na Peci je pričela z obratovanjem v avgustu 2001. Zgradili smo jo na osnovi sporazuma o čezmejnem sodelovanju med Avstrijo in Slovenijo s finančno pomočjo Evropske skupnosti iz sredstev Phare ter v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije
Čistilna naprava je bila eno leto v poskusnem obratovanju, prve meritve o učinku čiščenja so bile izvedene konec sezone leta 2002. Že takoj ob začetku obratovanja se je pokazalo, da specifični pogoji (nizke temperature na tej nadmorski višini, otežen dostop, izbira ustreznega ravnanja s preostalim blatom, sezonsko obratovanje, neenakomerna frekvenca obiskovalcev), ki veljajo na splošno za objekte v hribih, veljajo tudi za našo napravo. Glede na te pogoje smo določili tudi optimalne parametre za njeno delovanje. V napravo se stekajo odpadne vode iz kuhinje, točilnice in sanitarnih prostorov. V tehnološkem smislu je to mala biološka naprava tipa precejalnik.
Čiščenje odpadne vode se odvija na treh stopnjah:
› mehanski predčistilni stopnji,
› dveh bioloških čistilnih stopnjah in
› mehanski naknadni čistilni stopnji.
V prvi, tako imenovani predčistilni stopnji, se na osnovi razlik v gostotah usedajo večji delci umazanije in se nabirajo na dnu posode kot blato, ki ga moramo občasno odstranjevati iz čistilne naprave. Glavno čiščenje pa temelji na počasnem precejanju umazane vode skozi nasutje vulkanske kamenine zeolita, na katerega se naselijo bakterije, ki se prehranjujejo z organskimi snovmi in tako čistijo vodo. Zeolit je primeren kot nosilec bakterij zaradi velike poroznosti (luknjičavosti). To čiščenje se vrši v dveh zaporednih stopnjah, da je učinek čim večji. V naknadnem mehanskem čiščenju pa podobno kot v predčiščenju potonejo na dno posode odmrle bakterije, ki jih že očiščena voda prinaša s seboj. To naknadno izločeno blato vrača črpalka v predčistilno stopnjo.
Čistilna naprava na Domu na Peci je projektirana za 65 PE (populacijskih enot), pri čemer 1 PE ustreza količini in obremenitvi odpadne vode, ki jo »proizvede« ena oseba, ki biva na koči en cel dan (24 ur).
Pojavijo se prve poškodbe
Jedro čistilne naprave tvori pet velikih posod iz polietilena, vsaka velikosti okoli 5 m3. Prvo posodo, kamor pritekajo vse onesnažene vode iz koče, imenujemo usedalnik za grobo blato. Iz te posode teče že delno očiščena voda v drugo posodo, ki skrbi za začasno skladiščenje umazane vode v dneh, ko je na koči največ obiskovalcev (izravnalna posoda). To vodo pa časovno krmiljena črpalka prečrpava v tretjo posodo, napolnjeno z zeolitom, kjer se vrši prvo biološko čiščenje. Že skoraj očiščena voda gravitacijsko odteče v manjšo posodo, kjer se useda še preostalo morebitno blato, od tu pa v drugo biološko čiščenje, kjer se dokončno očisti.
Že po prvi zimi v letu 2002 smo opazili, da so okrogle odprtine na vrhu posod, ki služijo za nadzor in čiščenje, postale ovalne in da pokrovi niso več zatesnili posod. Vedeli smo, da je to zaradi pritiskov zemljine, saj so vse posode v celoti zasute, vendar smo upali, da se bo stanje umirilo, ko se bo zemlja okoli posod dokončno usedla. Da smo preprečili neprijetne vonjave zaradi netesnosti pokrovov, smo namestili še dodatne kovinske pokrove.
V letu 2008 pa se je vrh izravnalne posode vbočil in v steni je nastala okoli 20 cm dolga razpoka. Čeprav imajo vse posode 12 mm debele stene in ojačitve z rebri, so bili zunanji pritiski tako veliki, da je posodo vedno bolj stiskalo, razpoka se je daljšala in širila. Svoje je prispevalo predvsem to, da je bila posoda večinoma skoraj prazna in da notranji tlak tekočine ni vzdrževal ravnovesja z zunanjim tlakom zemlje. Dodatno neugodnost pa je povzročil sneg, ki se je vsako zimo iz strehe koče vsul na zgornje tri posode čistilne naprave.
V jeseni leta 2009 smo uvideli, da je nujno potrebna sanacija tega dela naprave. Najprej smo poskušali z ročnim odkopom razbremeniti vrhnji del posode. Ker to ni uspelo, smo poskusili še s strojem. Opazili smo, da se je tudi prva posoda, ki služi za usedanje grobega blata, na vrhu deloma deformirala. Zato smo se skupaj s predsednikom društva in gospodarjem koče odločili, da spomladi letos poškodovani posodi zamenjamo. Ker smo ugotovili, da temu zahtevnemu terenu plastične posode niso kos, je preostala kot najugodnejša rešitev zamenjava z betonskimi.
Decembra 2009 smo vzpostavili stike z avstrijsko firmo Tiba Austria GmbH, ki je poznana po gradnji betonskih čistilnih naprav na planinskih kočah. V mesecu aprilu letos smo dobili od njih ponudbo za dobavo in montažo dveh posod iz posebnega vodotesnega betona. Kljub temu da je vsaka posoda sestavljena iz štirih segmentov, ki se na kraju samem sestavijo in spojijo, pa najtežji deli tehtajo okoli ene tone. S tem pa se je takoj pojavil logistični problem, kako spraviti te težke enote do koče in jih tam tudi vgraditi.
Izvedba sanacije
Akcija je po predhodnem skrbnem načrtovanju stekla junija letos. Avstrijci so dostavili opremo na parkirišče na Jakobah. Vsa pripravljalna dela, pomoč pri montaži in zaključna dela je prevzela gradbena firma Stane d. o. o. iz Mežice. Najprej si je gradbeni stroj utrl pot do koče in pri tem deloma razširil najožja mesta na odseku od travnika, kjer stoji lovska koča LD Koprivna – Topla, pa do Doma na Peci. Na čistilni napravi smo najprej izpraznili usedlo blato in vodo v filter z vrečami, nakar smo s strojem poškodovani posodi izvlekli iz zemlje. Sledil je najzahtevnejši del, to je transport betonskih delov posod s parkirnega prostora do koče. Tu so se izkazali pogumni in izkušeni traktoristi Branko Melanšek, Tomaž Kunc – Kajžer in Rok Praper – Šumah, ki so kljub razmočenemu terenu in ozki cesti vse sestavne dele in tudi pesek za zasutje varno pripeljali do koče.
Upravljavec strojev firme Slemenšek d. o. o. Milan Cigale je strokovno s svojim strojem pripravil gradbeno jamo in bil tudi v največjo pomoč avstrijskima monterjema pri sestavljanju naprave. Tako je celotna montaža trajala le nekaj ur in že isti dan je čistilna naprava lahko spet pričela opravljati svojo nalogo, to je obdelati vse odpadne vode iz koče.
Glede na predhodne izkušnje z ilovnatim terenom smo v prvi fazi zasuli betonski posodi le deloma. Zelo smo morali paziti na cel kup povezovalnih cevovodov, ki bi jih lahko usedajoča se zemlja potrgala. Čez nekaj dni po montaži smo izvedli dodatno zasutje do nivoja okoliškega terena. Pri tem je s svojimi stroji in delavci sodelovalo podjetje Stane d. o. o. ter traktoristi Branko Melanšek, Marko Ladinik ter Davorin Kotnik iz Komunalnega podjetja Mežica. Dokončno sanacijo in oblikovanje terena bomo opravili spomladi naslednje leto, ko bo še zima napravila svoje.
Kot pri vsaki planinski akciji tudi te ne bi mogli izpeljati brez članov našega društva, ki so s prostovoljnim delom veliko prispevali k uspešnemu zaključku. V prvi vrsti je bil gospodar koče Jože Oprešnik, nekajkrat so pomagali člani našega društva Matjaž Mlačnik, Peter Obreza in Jože Atelšek. Največ zaslug za uspešno izvedbo rekonstrukcije pa imata Bojan Stane in njegov sin Robi. Njihovo družinsko podjetje je prevzelo celotno koordinacijo akcije, oba sta tudi osebno prisostvovala vsem večjim akcijam. Za nameček pa je podjetje opravilo vsa dela brez plačila in s tem pomembno znižalo strošek investicije. Zahvala velja tudi javnemu podjetju Komunala Mežica, ki skrbi, da se odvečno blato prepelje in dokončno obdela v čistilni napravi v Mežici.
Predsednik društva Vili Blatnik je kot običajno poskrbel za finančno pokritje celotne investicije, ki je vključevalo tudi prošnje za denarno pomoč podjetjem v naši dolini. Pri podjetjih, kot so MPI, TAB, Stanovanjsko podjetje Ravne, Občina Mežica in še nekateri drugi te prošnje kot že tolikokrat doslej niso naletele na gluha ušesa. To nas navdaja z upanjem, da bodo tudi v bodoče naša domača podjetja pripomogla, da neprofitne društvene in družbene dejavnosti ne bodo šle v pozabo.
Drago Dretnik