Nedeljski dnevnik, Prosti čas - Franci Horvat: Štejejo ga za naravni botanični vrt - Koča na Kopitniku
Vrh, ki je mnogim Slovencem precej neznan, se imenuje Kopitnik.
Visok je kar 910 metrov in se nahaja v Zasavju. Ime naj bi dobil zaradi vršne gmote, ki res spominja na podkvasti amfiteater, kjer prevladujejo triasne apnenčaste stene.
Veliko časa vodi pot po gozdu, zato je presenečenje toliko večje, ko nas planinske oznake pripeljejo na silno zračen in prepaden skalnat pomol, ki štrli iz gozdnatega pobočja. Na njem boste našli skrinjico z vpisno knjigo in žigom. Kopitnik je tudi botanično izjemno zanimiv. Priznani slovenski naravoslovci, Petkovšek, Wraber in Skoberne, imajo gorski trikotnik med Savo in Savinjo za naravni botanični vrt, v katerem uspevajo številne rastlinske vrste. Ko se vzpenjamo iz Rimskih Toplic skozi bukov gozd, zagledamo na severnem pobočju drzne dolomitske čeri, porasle s črnim borom. Domačini jih prav zaradi tega imenujejo Barovke. »Od kod črn bor, ki je veliko bolj pogost na Krasu?« je vprašanje, ki se nam ob tem poraja. Domnevajo, da so ostanek iz ledenih dob. Temu v prid govori tudi družba drugih alpskih rastlin, ki uspevajo na skalah Borovk: rododendron, avrikelj, marjetna stolistna nebina in druge.
Podružnična cerkev Lurda
Na južni strani Kopitnika (nad Savo) uspevajo clusijev svišč, vedno zelena gladnica, dišeči volčin, rumeno milje in dvocvetna vijolica. Kot posebnost bi omenili še blagajev volčin, ki so ga sicer odkrili leta 1937 pri Polhovem Gradcu. Skupaj s planiko so ju zavarovali že leta 1897. Nadaljnje raziskave in najdbe so pokazale, da lokacija na Polhograjski gori ni edina v Sloveniji, kajti blagajano, kot jo nekateri tudi imenujejo, so našli tuli v dolini Trebuše, v Zasavju, na Kozjanskem in ob Kolpi. Blagajev volčin cveti v aprilu in na Kopitniku ga lahko vidimo na severnih pobočjih. Med botanične posebnosti Zasavja sodi tudi opojna zlatica, ki cveti od aprila do maja. Cvetovi so podobni drugim zlaticam, lističi imajo ščitasto obliko. Značilna je za puste travnike, na katerih je veliko te rastline.
Na Kopitnik pelje veliko označenih poti, med katerimi izstopa pot skozi Lurd. Nad Rimskimi Toplicami so konec 19. stoletja sezidali podružnično cerkev lurške matere božje, ki nad krajem bdi še dandanes. Kot lahko preberemo v četrtem zvezku knjige Duša, le pojdi z menoj (avtor Franci Petrič), ki je izšla pri založbi Družina, so k cerkvi radi prihajali gostje iz bližnjega zdravilišča. Stene sakralnega objekta so domnevno polne njihovih podpisov, veliko je tudi votivnih podob, ki pričajo o ozdravljenih. Do cerkve pripeljeta dve markirani poti, prva pelje z železniške postaje v Rimskih Toplicah, druga pa iz Šmarjete. Prav slednja je zanimiva, ko so travniki polni raznobarvnega cvetja. Že precej visoko se ti dve poti združita in popeljeta pohodnike najprej k lovskemu domu, malce pozneje pa še h koči na Kopitniku (865 metrov) Kdor bi rad spoznal le drugo stran Kopitniku, mora slediti oznakam za Vrh, do katerega je dvajset minut zmerne hoje. Zadnji metri pred vrhom so zaradi zračnosti pomola zavarovani z jeklenico. Širni razgled z vrha je predvsem usmerjen proti vzhodu oziroma sotočju Save in Savinje.
Spomin na Antona Aškerca
V prepadnem delu Kopitnika se vrstijo številne čeri - osamelci, med katerimi imajo nekateri slikovite podobe. Pri sestopu lahko izberemo pot za Rimske Toplice in malo pred zdraviliščem zavijemo k Aškerčevi domačiji v Senožetih.
Mogoče najprej nekaj osnovnih podatkov o Antonu Aškercu. Rodil se je leta 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah. Ko je bil star dve leti, so se preselili v rojstni dom njegovega očeta na Senožeti. Aškerčeva hiša, v kateri je prebival s svojo družino, je še dolgo po njegovem odhodu nudila streho naslednjim generacijam Aškercem. V 80. letih 20. stoletja je s pomočjo vse Slovenije in zanesenjakov iz Rimskih Toplic uspelo domačijo spremeniti v kulturni spomenik. Poleg stare lončene peči in kolovrata v kamri lahko vidite v stavbi še črno kuhinjo in razstavljena Aškerčeva dela, ki so v posebni sobi, Da bi bolje spoznali našega največjega epskega pesnika, vam pomaga pranečak Avgust Aškerc, ki pove marsikatero podrobnost o pesniku, česar ni mogoče prebrati v knjigah. Kopitnik privablja pohodnike v vseh letnih časih, za ljubitelje cvetja pa bo do zelo primerni spomladanski meseci.
Franci Horvat