Ogledali smo si: Odprtje slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani
"Sejem bil je živ". To sobotno dopoldne je Mojstrano preplavila množica planinskih navdušencev iz vseh koncev Slovenije.
Parkirani avtobusi in osebni avtomobili so za nekaj ur premaknili težišče države za dobrega pol metra severozahodno od Vač in planinska pesem je pljuskala vse od Mojstrane do Vrat.
Popravilo se je tudi vreme in proti koncu prireditve je že sijalo sonce. Prav tako tudi obrazi obiskovalcev, ki so bili večinoma navdušeni nad kulturnim programom, prav tako pa tudi nad samim objektom in domiselno postavljeno razstavo. Ko je baritonist Marko Kobal zapel uvodno Slovenec sem, so se planinski prapori zatresli od ponosa.
Slavica Tovšak (ob delu razstave, ki prikazuje delovanje GRS), je bila članica skupine za zgodovino pri UO PZS.
Zadnje mrzlične priprave so obetale prihod pomembne osebe. Z leve župan Kranjske Gore Jure Žerjav, predsednik PZS Bojan Rotovnik, vodja projekta Miro Eržen in direktor TNP Martin Šolar. Nekaj sekund za tem, je na prizorišče prispel predsednik Danilo Türk. S svojo poosebljeno mirnostjo, je med prisotne zanesel sproščeno vzdušje.
Med otvoritvenim govorom je predsednik poudaril, da se moramo spominjati poslanstva in zaslug pionirjev planinstva, ki so povezani z domoljubljem, slovenstvom in vsem, kar ohranja naše gore.
Po dolgih desetletjih smo torej vendarle dobili svoj planinski muzej. Vanj je bilo vloženega bistveno več dela, kot je imel na voljo živcev in potrpežljivosti Jakob Aljaž, ki je po trenutku svetle ideje za en goldinar odkupil vrh Triglava (po drugih podatkih naj bi bilo pet goldinarjev, a račun se ni ohranil, zato ga tudi ni v muzeju) Na njem je postavil "naš stolp", a tudi nekateri Aljaževi "nasledniki" so očitno udejanili svoje poslanstvo.
Brez vodje projekta, Mira Eržena in še pred njim Avgusta Delavca, objekta verjetno ne bi bilo.
Na prireditvi je bil prisoten tudi glavni urednik Alpine Journala, Stephen Goodwin. Londonski The Alpine Club ga je pričel izdajati že leta 1863 (takrat je bil denimo Julius Kugy star komaj pet let in ga še ni zanimalo, kje je Trenta). Publikacija enkrat letno na štiristo straneh predstavi najodmevnejše svetovne dosežke v alpinizmu in odpravarstvu, razkriva manj znana gorska področja, opisuje trekinge, pa tudi kulturne in umetniške dogodke v povezavi z gorami. Ob tej priložnosti jo je ponosno predstavil Zdenki Mihelič, avtorici planinskih radijskih oddaj Čez hribe in doline.
Zgodovinsko "srečanje predsednikov" se je zgodilo v Vratih, pri Aljaževem domu, kjer je potekalo prijetno druženje. Na spodnji fotografiji so namreč kar štirje; prejšnji predsednik PZS Franci Ekar, sedanji Bojan Rotovnik in desno nekdanji, Andrej Brvar, v družbi predsednika države in ministrice za kulturo.
Metaforično rečeno, je planinski muzej kot institucija gaz, ki so nam jo izhodili planinski predniki. Noga, ki stopi v dobro gaz, pa se menda nikoli ne pritožuje nad čevljem. Hmm, če bi bil še živ Joža Čop, bi mi prav gotovo zabelil, da se njegova čevlja nad gazjo nista nikoli pritoževala, pa čeprav sta imela jezike.
T in F: Dušan Škodič