Polet.si - Marko Kern: Smučar je v steni odvisen le od sebe in robnikov
Po gorah smučata že dobro desetletje. ko sta Marko Kern in Marijana Cuderman začela na forumu objavljati prispevke o snežnih razmerah v gorah, sta bila pri tem tako zelo »pridna«, da se je njunih prispevkov v primerjavi z vsemi drugimi kmalu nabralo za debele ure branja – In gledanja.
Nekaj me ovira, da bi se prebudil k polni zavesti. Z naporom se prebijam iz megle, dokler dokončno s težavo ne odprem oči in se z naporom ne dvignem v sedeč položaj. Bolečina me zbada, glasno stokam, glava je vsa omotična in težka, sneg okoli mene je krvav. Nekoliko se mi zbistri zavest, nekaj metrov pod mano je Marijana. Kaj počneva tu, zakaj sediva v snegu, nič mi ni jasno; ne morem razmišljati. »Storžič!« mi čez čas pade beseda v možgane. Gledava okoli sebe, sva na melišču pod severno steno Storžiča, sva v vpadnici Kramarjeve smeri. Nenadoma me prešine, da sva že bila na vrhu; spomnim se, da sva smučala z vrha. Še vedno je v glavi zmeda, vseh teh podrobnosti ne morem povezati skupaj.
»Že vem. Plaz naju je ...,« spomnil sem se prvega, nedolžnega plazu, a še vedno ni jasno, kaj počneva pod steno, plaz naju je vendar odložil v Petem žrelu. »Plaz!« se spomnim z grozo: »Potem naju je zadel ta veliki plaz.« Ampak to je bilo vendar visoko v grapi, midva sva pa čisto spodaj. Zagrabi me občutek majhnosti in nebogljenosti, sama in razbita sva, svet okoli naju pa prevelik, mnogo prevelik ...
Zunaj smučišč zagotovljene varnosti ni, zato se moramo sami potruditi, da bo tveganje čim manjše. Šele izkušnja pršnega plazu v severni steni Storžiča je bila za naju streznitev, plačala sva davek na neizkušenost in na »dejstvo«, da se nama ne more nič zgoditi; na srečo je bil ta račun zelo nizek. In plazovi nikakor niso edine nevarnosti v gorah, so pa gotovo najteže obvladljivi.
Smučar je v steni odvisen od sebe in od robnikov, ki so njegova edina vez z zasneženo strmino. Ob napaki se lahko hitro zgodi najhujše, zato je postopnost napredovanja pri smučanju strmih vesin in grap zelo smiselna in le številni prevoženi kilometri nam dajo gotovost, s katero lahko tudi na veliki naklonini varno drsimo in vijugamo na izpostavljenih odsekih.
Varovanje z vrvjo pri smučanju ni smiselno, ker potem smučanja ni. Vsaka zaščita pa ni odveč, cepin na primernem kraju, ki je enostavno dosegljiv, ti omogoči, da se lahko varno »zbašeš« čez kakšno nebodigatreba preozko ožino, pa tudi če si sredi smeri zaradi katerega koli razloga premisliš, lahko posežeš po cepinu, se varno preobuješ in pod steno sestopiš peš.
Piše: Marko Kern