Delo, Iz naših krajev - Karolina Vrtačnik: Gorska reševalna zveza Slovenije bi rada uredila status reševalcev ...
Po novem letu opozorila o snežnih plazovih tudi za Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe – Za nepotrebna helikopterska reševanja smo lahko samoplačniki – Vikend bo lep, a v gorah nevaren
Kranj – Gorska reševalna zveza Slovenija (GRZS), Planinska zveza Slovenije (PZS), Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) ter Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) bodo postavile mrežo opazovalno-obveščevalnih točk za poročanje o stopnji nevarnosti snežnih plazov. Zaživela bo po novem letu, do takrat pa podpredsednik GRZS Franc Miš posebej opozarja na previdnost pri hoji v visokogorje, še posebno ta konec tedna, kljub soncu jo odsvetuje.
Zdaj imamo samo eno opazovalnico za opozarjanje na stopnjo nevarnosti snežnih plazov. Ta je postavljena v Julijskih Alpah, z njo upravlja Arso, vendar uvodoma naštete organizacije ugotavljajo, da je tako obveščanje lahko celo zavajajoče. To so gorski reševalci razbrali iz statistike nesreč zaradi plazov, do katerih pogosteje prihaja v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Po njihovem mnenju ljudje menijo, da odsotnost opozorila za Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe pomeni, da tam nevarnosti ni, a je lahko še večja kot v Julijcih.
Opremljeni v gore
Franc Miš opozarja na nepredvidljivost razmer v visokogorju, ko so lahko celo na razdalji stotih metrov razmere in nevarnosti povsem drugačne. Zato predlaga, da poleg splošnih opozoril gorniki vedno preverijo razmere še lokalno, kar najlažje naredijo s pomočjo norveške metode: narediti je treba presek snežne odeje in preveriti, kako so plasti sprijete. Včasih, ko so pozimi v gore zahajali le alpinisti, so se držali zlatega pravila, da so teden dni po sneženju ostajali v dolini. Sedaj se ljudje v iskanju adrenalina takoj odpravijo na pršič, razlaga sogovornik, in dodaja, da včasih sneg zaradi nenehnih nizkih temperatur še po treh tednih ni povsem sprijet. Tako je bilo lani pozimi, ko so plazovi terjali kar sedem žrtev, enaka nevarnost pa kljub sončni napovedi preti ta vikend. Pri vseh lanskih žrtvah plazu je smrt nastopila zaradi poškodb (zlomov vratne hrbtenice in podobno) in ne zaradi zadušitve. Miš še svetuje, naj se pozimi v gore odpravimo le v skupini, opremljeni s plazovnim trojčkom: plazovno žolno, sondo in lopato ter seveda z derezami in s cepinom.
Kdo bo plačal helikopter?
Gorski reševalci dobijo za posredovanja povrnjene samo materialne stroške, policiji ali vojski pa stroške nujnega helikopterskega reševanja (ura stane okoli 2650 evrov) povrne država iz zdravstvene blagajne. Če rešujejo nepoškodovanega, ki je v življenjski nevarnosti, mu URSZR lahko izstavi račun za posredovanje helikopterja.
Miš je povedal, da je eden od takih reševancev tožbo dobil, ni pa še plačan račun, ki ga je URSZR izstavila mladeničema, ki sta se v gosti megli avgusta letos znašla v težavah v severni steni Skute. Reševalci so ocenili, da ju je treba reševati s helikopterjem, plačilo računa pa sta zavrnila.
Če bi hoteli izterjati plačilo, bi jima morali dokazati veliko malomarnost, Slovenija pa za to področje sploh nima izvedenca. Miša ob tem skrbi, da si ljudje ne bi več upali poklicati na pomoč, ko so v težavah, vračanje po isti poti pa je v gorah lahko usodno. Zato si Gorska reševalna zveza Slovenije prizadeva, da bi se helikoptersko reševanje v gorah organiziralo kot poklicna reševalna služba.
Karolina Vrtačnik