MAG – Polona Šeško: ... ekstremni športniki, ki svoje aktivnosti izvajajo zunaj organiziranega okolja
MAG, sreda, 7. februar 2007
Bolnišnice imajo težave z izterjavo (do)plačil zdravstvenih storitev
Zdravje na kredit
Ali bodo v bolnišnicah najprej testirali bolnike? In ali bodo storitve plačane, glede na to, da imajo že zdaj težave z neplačevanjem oziroma izterjavo?
Na kirurški kliniki Kliničnega centra imajo več še neplačanih računov - starši iz tujine so pripeljali otroka na zdravljenje, ki se je podaljšalo, stroški pa so narasli na nekaj tisoč evrov. Več deset tisoč evrov dolga pa je nastalo po poškodbi pri delu hrvaškega državljana, ki je po hudih opeklinah umrl. Stroške naj bi poravnalo podjetje, ki ni poskrbelo za varnost, zadeva pa se že pet let razpleta na sodišču. In traja lahko tudi enkrat dlje. Če so zneski manjši in se jih ne splača izterjati, jih sčasoma odpišejo. Poleg samoplačnikov plačujejo še tujci in osebe brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Lani so imeli za 1,86 milijona evrov prihodkov od slovenskih samoplačnikov; od tujcev 993 tisoč evrov. Slovenski samoplačniki imajo do 31. decembra za 288 tisoč evrov dolga, tujci pa 213 tisoč evrov. Za slednje lahko stroške deloma povrne ministrstvo za zdravje iz proračuna, kadar gre za nujno zdravstveno varstvo oseb neznanega prebivališča, tujcev iz držav, s katerimi niso sklenjene mednarodne pogodbe, ter tujcev in državljanov RS s stalnim prebivališčem v tujini, ki začasno prebivajo v Sloveniji ali so na poti v Slovenijo ter zanje ni bilo mogoče zagotoviti plačila storitev.
Doplačila revnih bremenijo ustanove.
Posebna težava so socialno šibki bolniki z zgolj obveznim zdravstvenim zavarovanjem, ki jim ga plačuje občina, denimo brezdomci in prejemniki socialne pomoči. Sami doplačila, ki ga ponavadi krije dopolnilno zavarovanje - gre za od 15 do 20 odstotkov - niso sposobni poravnati. Ti stroški bremenijo ustanovo. Ta pomanjkljivost naj bi bila z novelo zakona odpravljena, saj jim bo dopolnilno zdravljenje plačevala država. Tudi v. d. direktorja slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre pravi, da so v teh primerih v nezavidljivem položaju. Lani je bilo za 8304 evrov doplačil, bolniki pa so doplačali le 3229 evrov oziroma 38,87 odstotka. »Zaradi zakonskih predpisov uvedemo izterjave, ki pa so dražje od zneska za doplačilo. Praviloma doplačila v povprečju dosegajo 21 evrov« Največja težava pa so bolniki, ki pridejo v urgentno ambulanto brez napotnice, četudi ne gre za nujen primer, pravi.
Odkloniti jih ne smejo. Ker je znesek lani narasel na 241 tisoč evrov, plačanih pa je bilo le 32 tisoč, kljub izterjavi, nameravajo v prihodnje pred pregledom zaračunati kavcijo, če ne bo šlo za nujni primer in bolnik ne bo imel napotnice ali potrjene zdravstvene izkaznice. Tujci morajo že zdaj položiti kavcijo, s poračunom pa jim znesek vrnejo, zato so lani vsi poravnali račune. Skupaj so 581 samoplačnikom zaračunali 233 tisoč evrov, od tega so 182 tisoč evrov plačali tujci.
V Splošni bolnišnici Maribor so samoplačniki lani plačali za 160.343 evrov storitev. V mesecu dni so samoplačnikom izdali več kot 220 računov v skupnem znesku 12 tisoč evrov. To so bolniki, ki jih pripeljejo z reševalnim vozilom in nimajo osebnih dokumentov - tujci, ki so udeleženi v prometni nesreči, brezdomci in osebe brez zavarovanja - ali pa so brez veljavne napotnice in zdravstvene kartice. Zelo malopacientov storitev plača že v ambulanti. Če v 15 dneh ne prejmejo plačila, bolniku pošljejo opomin, nato opomin pred tožbo, sledi tožba. Iz preteklih treh let znaša dolg zaradi neplačanih računov za samoplačnike in doplačila 90.127 evrov.
Turisti samoplačniki. V šempetrski bolnišnici dr. Franca Derganca je lani 1200 naših državljanov plačalo za 85 tisoč evrov storitev, polovico manjši je bil znesek doplačil, ki je bremenil 800 večinoma socialno šibkih brez dopolnilnega zavarovanja. Lani je 240 tujcev (tudi turistov) zdravljenje plačalo v celoti, nekaj jih je na podlagi konvencij storitve le doplačalo. Vrednost takšnih storitev je bila 116 tisoč evrov. Tudi ta bolnišnica ima še veliko neizterjanega dolga: pri razmeroma številnih terjatvah gre za manjšo vrednost, ki je ni smiselno izterjati s prisilnimi sredstvi. Pri slovenskih samoplačnikih, ki so dolžni več denarja, je težava, ker so plačilno nesposobni, pri tujcih pa, ker so postopki zapleteni, dolgotrajni in dragi. Zato je samo za lani od doplačil ostalo neplačanih za 19 tisoč evrov, od samoplač-niških storitev so Slovenci ostali dolžni 20 tisoč evrov, tujci pa 11 tisoč.
Tudi v bolnišnici Izola imajo v svojih vrstah precej tujcev, predvsem v poletni sezoni. Takrat je tudi največ samoplačniških obravnav. Lani so imeli 122 bolnišničnih primerov in 1872 ambulantnih obiskov. V ospredju sta kirurgija (poškodbe) in ginekologija, saj precej bolnic pride iz hrvaške Istre. Visok delež na internistiki pa je posledica težav zaradi visokih temperatur, predvsem pri starejših. Pregled v ambulanti v povprečju znaša 77 evrov, bolnišnično obravnavan primer pa 1265 evrov. Samo za lani jim še ni uspelo izterjati 23-433 evrov.
Več sreče s samoplačniki ima Splošna bolnišnica Novo mesto. Na leto ima 1300 takšnih primerov: v specialistični ambulantni dejavnosti povprečna vrednost računa dosega 27 evrov, v bolnišnični pa 87 evrov. Štiriindevetdeset odstotkov samoplačnikov stroške poravna ob odpustu. Kar zadeva doplačila, imajo na leto 1085 primerov. Na leto jim ne uspe izterjati 8,8 odstotka vrednosti (do)plačil ali 7229 evrov.
Zaračunana iztreznitev. Obvezno zavarovanje že zdaj ne krije storitev, povezanih z iztreznitvijo ob akutnem alkoholnem opoju; znesek se giblje od 83 do 250 evrov, so dejali v celjski bolnišnici, kjer v ambulantnem delu obravnavajo največ tovrstnih primerov, poleg obravnav bolnikov brez napotnic. Lani so imeli sedemsto samoplačnikov, predvsem tujcev brez zavarovanja, za katere so opravili za 104.323 evrov storitev. Največ, 25 tisoč evrov, je plačal tujec, ki se je zdravil na oddelku za intenzivno interno medicino. Prav tujci so za lanske storitve ostali dolžni največ, kar 77 odstotkov storitev ali 26.289 evrov, domači samoplačniki pa skoraj polovico ali 6259 evrov. Vrednost doplačil je znašala 27 tisoč evrov (najvišje več kot 300 evrov), neplačanih je še petina.
Čeprav so nekateri sogovorniki poudarili, da se načeloma strinjajo z doplačevanjem stroškov zdravljenja predvsem alkoholiziranih poškodovancev, pa, kot pravi direktorica izolske bolnišnice Nives Rener, »pričakujemo velike težave in se nam zdi neprimerno, da se izterjava plačila za zdravstvene storitve (pretežno nujne) prenaša na izvajalca. 
Ker zdravljenja ne moremo odkloniti, bomo prisiljeni neplačane zneske odpisati, kar je za bolnišnico neposreden strošek. Ustrezna rešitev bi bila zagotovitev posebnega državnega sklada za kritje tovrstnih stroškov in vzpostavitev mehanizma za izterjavo - bolnišnica se s tem ne more ukvarjati.« Tudi v Kliničnem centru pričakujejo težave, čeprav se zanaša jo tudi na predvideno možnost prostovoljnega zavarovanja za ekstremne športnike. V mariborski bolnišnici poudarjajo, da bo treba dobiti dokazilo, da gre za pacienta, ki se ukvarja z ekstremnim športom, in da je obravnava posledica poškodbe, ki je nastala pri ekstremnem športu.
POLONA ŠEŠKO
polona.sesko@mag.si
