Večer, Večerova poletna potepanja - Metka Pirc, Marlen Premšak: Obisk Savinjske doline konec avgusta in v začetku septembra je nemara najlepši, saj po vsej dolini nosnice polni vonj po hmelju, ki ga obirajo ravno v tem času.
(Metka Pirc)
Žovneško jezero je dovolj veliko tudi za razne ljubitelje vodnih športov, vendar je uporaba jezera za rekreativne namene neorganizirana in prepuščena posameznikom.
Spodnji del slikovite doline, ki se razprostira ob reki Savinji, je znan kot dolina zelenega zlata. Pridne roke hmeljarjev so se skozi čas ukvarjale z nasadi hmelja, s čimer so si služili vsakdanji kruh in danes naj bi bilo v Spodnji Savinjski dolini okoli 1750 hektarov hmeljišč. Največji nasadi se nahajajo v okolici Žalca, Gomilskega in Braslovč. Med obiranjem hmelja je obisk doline pravo doživetje. Če zapeljete na katero izmed stranskih cest, boste srečali hmeljarje, ki obirajo in tovorijo hmelj, vsa dolina dobi prav poseben, značilen hmeljski vonj. V Žalcu deluje tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, v okviru katerega si je mogoče ogledati vrt zdravilnih rastlin. Lučaj stran se nahaja bio park Nivo, kjer se lahko obiskovalci sprehodijo med energijskimi točkami. "Na počutje blagodejno vpliva že posedanje po skalah in sprehod po energijski poti," pravijo vzdrževalci parka, v katerem so energijske točke razporejene po čakrah človeškega organizma. Prijeten kraj za oddih predstavlja tudi ribnik Vrbje, kjer si lahko obiskovalci ogledajo galerijo na prostem ali pa se sprehodijo po trikilometrski ekološki učni poti. Na ravnini med Žalcem in Petrovčami stoji dvorec Novo Celje, ki so ga v 18. stoletju zgradili po vzoru Schōnbrunna. V Spodnji Savinjski dolini je danes šest občin: Prebold, Polzela, Vransko, Braslovče, Žalec in Tabor. Poleg pohodništva, kolesarjenja, plezalnih sten, jadralnega padalstva in vodnih športov občine ponujajo tudi kulturne znamenitosti.
Trije kampi za večdnevno potepanje
Pravo podzemno doživetje ponuja Šempeter, kjer se nahaja kraška jama, imenovana jama Pekel. Milijone let naj bi potok Ponikvica tekel po planoti Ponikvanskega krasa in pronical skozi apnenčasta tla ter tako ustvaril jamo, ki je dobila ime zaradi samega vhoda, saj ta z nekaj domišljije spominja na podobo hudiča. Več kot tri milijone let stara jama je ena največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Ponuja prav posebno znamenitost: najvišji slovenski za obiskovalce z neposredne bližine dostopen podzemni slap s štirimi metri vodnega padca. Ko se naveličate podzemlja, se lahko odpravite v center Šempetra, kjer je pred dva tisoč leti vodila pomembna rimska cesta od Ogleja (Akvileje) do Ptuja (Petovia). Ker so imeli v tistem času na tem območju posestva rimski veljaki in upravniki iz Celeie, so nekateri med njimi postavili grobnice v rimski nekropoli, te lahko občudujete še danes. Arheološki park z lapidarijem namreč uvrščajo med najpomembnejše in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe pri nas in v srednji Evropi. Med potepanjem po dolini ne smete izpustiti Polzele, kjer se velja zapeljati do graščine Šenek na položni vzpetini na severnem delu Polzele. Ob graščini se lahko obiskovalci sprehodijo po znanem parku, razglašenem za kulturni spomenik, v katerem se nahaja več kot trideset različnih nenavadnih drevesnih vrst. Ljubitelji srednjega veka se bodo odpravili tudi do graščine Novi Klošter v Založah, kjer so nekoč živeli člani dominikanskega samostana, pozidati pa ga je dal celjski grof Friderik II.
Vsi, ki iščejo mir in navdih v naravi, pa se morajo odpraviti v občino Prebold, kjer so uspeli povezati neokrnjenost narave z navdihom preteklosti. Dolina je zagotovo vredna večdnevnega obiska, zato je dobrodošla informacija, da je Prebold idealen kraj za prenočitev, saj so v njem urejeni kar trije kampi, na voljo pa je tudi hotel. Vsi ponujajo odlično izhodišče za aktivnosti v naravi. Obiskovalci se lahko odpravijo na sprehode v hribovito območje Marija Reke, ki se vije nad Preboldom. V kraju je hrib Žvajga, ki predstavlja idealno vadišče za vse začetnike jadralnega padalstva, v MarijI Reki pa je najti tudi priljubljene plezalne stene za plezalce. Ljubitelje muzejev bo navdušila zgodovinska zbirka, ki so jo uredili v preboldski graščini in ponuja vpogled v ljudsko gospodarstvo in vaško obrt v drugi polovici 19. stoletja.
Najbolj točen čas v Taboru
Zagotovo bo za obiskovalce zanimiv tudi izlet v eno najstarejših naselij na Slovenskem - današnjo občino Braslovče, kjer se med drugim nahajata dve zanimivi jezeri. Braslovško jezero je priljubljeno med ribiči, ogromno pa je tudi Žovneško jezero, od koder se obiskovalcu odpre pogled na grad Žovnek, od tam izvira rodbina grofov Celjskih. Na južnem obrobju Spodnje Savinjske doline se razprostira občina Tabor. Njeni občani se lahko pohvalijo, da imajo najbolj točen čas v Sloveniji. Skozi občino namreč teče 15. poldnevnik, ki določa srednjeevropski čas, na njem pa stoji tudi kužno znamenje v Pondorju. Na gradu Ojstrica naj bi umorili nesrečno Veroniko Deseniško, eno od osrednjih oseb slovenskega srednjega veka, s katero naj bi bil po legendi povezan tudi hrib Krvavica.
Pester in zanimiv dan ponuja še Vransko. Kot pravi legenda, naj bi bilo nekoč v kotlini, kjer je danes osrednji trg, jezero. V njem naj bi živelo veliko vran, po izsušitvi jezera pa so tu zgradili naselje, ki so ga poimenovali po teh močvirskih prebivalkah. Bogato zbirko gasilskega orodja in opreme ponuja tamkajšnji gasilski muzej, razvoj in zgodovina motociklizma in prometa na sploh sta prikazana v Muzeju motociklov, v kraju je na ogled rojstna hiša Lavoslava Schwentnerja, ljubljanskega knjigarnarja ter založnika pesnikov in pisateljev slovenske moderne.
Metka Pirc
(Metka Pirc)
Cestnikov hrib nad Preboldom je med padalci začetniki zelo priljubljen, saj je eno najboljših vadišč v državi.
--------------------------------------------------------------------------------
Pravi užitek za pohodnike
Spodnjo Savinjsko dolino z vseh strani, razen iz smeri Celjske kotline, obdajajo slikovita pobočja hribov, kjer lahko vsakdo poišče primerno pot za preprost sprehod ali pa se odpravi na pohod na katero izmed vzpetin.
Že z avtoceste pritegne pogled Gora Oljka, ki jo obiskovalec zlahka prepozna, saj njen vrh krasi cerkev z dvema zvonikoma. Iz Polzele boste potrebovali kakšni dve uri hoje, sicer pa se lahko na vrh odpeljete tudi z avtobusom. Južno za Preboldom se dviga slikovito hribovje. Preko Žvajge, Golave in Homa se vzpne do najvišjih vrhov, kot so Tolsti vrh, Reška planina in Mrzlica. S 1122 metri je Mrzlica najvišji vrh severnega dela Posavskega hribovja in je med izletniki zelo priljubljena. V lepem vremenu namreč ponuja čudovit razgled vse od Kamniških Alp na severu do Trdinovega vrha na jugu. Travniki okoli vrha so zaščiteni in spadajo v krajinski park Mrzlica, zato bodo nad pohodom navdušeni predvsem ljubitelji rož. Med pohodom na hribih okoli Prebolda najdete izvire vode, kjer se lahko odžejate.
Zelo zanimiva je postojanka nad Vranskim na Čreti, kjer se križata Savinjska planinska pot in Evropska pešpot E6, zato so domači planinci tam zgradili svoj planinski dom
Marlen Premšak