Gorenjski glas - Jelena Justin: Planina Razor (1315 m) - Vzpon na eno izmed delujočih planin v Posočju, kjer je tudi žig Slovenske planinske poti. Pogled na greben, ki loči Bohinj od Primorske.
Hribi v Posočju so znani po premnogih materialnih ostalinah grozot prve svetovne vojne, ko je tod tekla ena od front, po drugi strani pa je Posočje znano tudi po številnih bolj ali manj aktivnih planinah in ekološki pridelavi mleka. Da bomo spoznali en skromen delček tega lepega dela Slovenije, se bomo zapeljali do Tolminskih Raven in obiskali eno od planin na primorski strani Spodnje bohinjskih gora, planino Razor, kjer je tudi planinski dom in žig Slovenske planinske poti.
Kako najhitreje priti do Tolmina? Iz Kranja se zapeljemo proti Cerknemu, od tam pa nadaljujemo po t. i. Keltiki proti Mostu na Soči, kjer zavijemo desno proti Tolminu. Tik preden pridemo v Tolmin, zavijemo desno v smeri vasi Žabče – Zadlaz. Cesta se močno zoži in kmalu zagledamo tudi smerokaz za Tolminske Ravne. Nadaljujemo kar naravnost po izjemno ozki in ovinkasti cesti, ki je v celoti asfaltirana. Ceste je 12 kilometrov in le upamo lahko, da nam nihče ne bo prišel nasproti. No, ovinki so že tako oviti, da se lahko dva srečata. Skratka, previdno na cesti! Ko pridemo v Tolminske Ravne, je na koncu vasi, na desni strani manjše parkirišče.
Nadaljujemo po travniškem kolovozu proti ogradi za živino. Pred nami se kaže Tolminski Migovec, gora, o kateri se zadnje čase veliko piše po slovenskih medijih, saj se pod njo skrivajo ogromni jamski sistemi. Ko smo na drugi strani ograde, se leva pot odcepi na planino Kal, mi pa nadaljujemo desno oz. naravnost proti planini Razor. Kmalu smo še na enem razpotju poti: levo gre strma in krajša pot, desno pa udobna pot po vojaški mulatjeri. Izberemo mulatjero in pred nami je ura in pol zložnega, udobnega vzpona. Skoraj celotna pot poteka v senci bukovega gozda. Pot prijetno vijuga skozi gozd in mestoma se odpirajo lepi razgledi na Tolminske Ravne. Ko pridemo na planino, smo najprej pri pastirski koči, planinski dom pa je oddaljen še nekaj korakov v breg.
Planinska koča stoji na prisojni, južni strani Spodnje bohinjskih gora, ki so nekakšen mejnik med Gorenjsko in Primorsko. Zanimivost koče je, da je bila preurejena iz nekdanje italijanske vojaške postojanke že leta 1948, a so jo v naslednjih desetletjih nekajkrat prezidavali, obnavljali in povečevali. Razgled s planine je čudovit; tik nad planino je zahodno pobočje Žabiškega Kuka, ki daje slutiti Vogel v ozadju, ter greben Vrh Krnic, Vrh Planje, Rušnatega vrha, proti Vrhu nad Škrbino in v ozadju Tolminskega Kuka. Na zahodu je v bližini Tolminski Migovec, vidimo pa vse tja do Matajurja in Krnskega pogorja. Vam zaupam še, po čem je znan planinski dom na planini Razor? Po okusnih štrukljih.
S planine Razor gremo lahko do planine Kal, ki leži tik pod Migovcem, na katerega vodi neoznačena pot, s planine Kal pa se lahko spustimo nazaj do Tolminskih Raven. Za krožno pot bomo potrebovali približno 4 ure. No, če nas zadosti le vzpon na planino Razor, pa sestopimo po poti vzpona.
Do planine Razor lahko pridemo tudi z bohinjske strani preko Vogla. Na sedlu med Voglom in Žabiškim Kukom sestopimo do planine; za nazaj pa nas čaka nekaj neljubega vzpona. Važno, da se imamo fino. Ta tura je seveda precej, precej daljša, a toliko lepša.
Nadmorska višina: 1315 m
Višinska razlika: 400 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: ena zvezdica
Jelena Justin