Vojko Čeligoj: 1. decembra je bilo v knjižnici v Ilirski Bistrici že četrto predavanje posvečeno Snežniku in njegovemu raznolikemu bogastvu,
... in njegovemu raznolikemu bogastvu, tako v vršnem delu kot v skrivnostnem svetu pod zemljo, bodi si izjemnim kraškim pojavom, skrivnim vodnim potem in premalo poznanemu pestremu živemu svetu. Gost večera je bil kustos Notranjskega muzeja v Postojni biolog Slavko Polak.
Že v vabilu je zapisal, da Snežnik kot del dinarskega pogorja, slovi kot najbogatejše območje na svetu po številu jamskih živali – od človeke ribice in netopirjev do jamskih paščipalcev, polžev in številnih nevretenčarjev, ki živijo v različnih podzemeljskih okoljih, tudi v jamah ledenicah. In v prav takih jamah na Snežniku je predavatelj našel in prvi opisal dve vrsti živalic, ki živita samo na Snežniku. Za tovrstne značilnosti Snežnika se zanimajo tudi biologi iz tujine. Slikovito predavanje, je bilo gotovo posebna poslastica za prisotno publiko, ki se je prvič srečala s tovrstno tematiko in na nekaterih primerkih si tudi ogledala kako izgleda priprava razstavnih eksponatov drobnih jamskih živali, velikih tudi le kakšen milimeter. Zanimanje javnosti za odkrivanje jamskega bogastva na tem območju je gotovo naraslo z zadnjimi poplavami, ko je visoka voda naplavila na površje marsikaterega prebivalca kraškega podzemlja.
Sredi novembra je v istih prostorih geograf Borut Peric iz Parka Škocjanske jame, ki so poleg bistriške knjižnice Makse Samsa soorganizator teh večerov, predstavil »Skrivnostni podzemni tok reke Reke«. Njegovi fotografski posnetki so nastali ob zadnjih dveh velikih poplavah, ki dodajo novo podobo te naše znane kraške ponikalnice. Visoka voda je preplavila številne poti in mostove v kompleksu Škocjanskih jam. Zastrašujoči posnetki o moči deroče Reke, ki jo domačini upravičeno imenujejo Vjlka uoda, so prevzeli številno občinstvo. Še bolj prepričljivi so bili jamski video posnetki opremljeni tudi z zvokom bobneče vodne reke in mogočnimi slapovi.
Na oktobrskem predavanju iz tega niza predavanj, ki obravnavajo Snežnik in njegove posebnosti, posebej snežniška brezna in jame sta prestavila člana Društva za raziskovanje jam Ljubljana: Tomaž Šuštar in Franci Gabrovšek. Svoje predavanje sta poimenovala: Brezno treh src – Raziskovanje snežniških globin 2009 – 2014.
Našteta predavanja so vsekakor nadgradnja okrogle mize skupnega projekta parkov Škocjanske jame (Slovenija) in Parka Risnjak (Hrvaška) na temo »Upravljanje z vodnimi viri na območju parkov Škocjanske jame in Risnjak ». Strovnjaki in predstavniki obeh parkov so 5. junija letos v Ilirski Bistrici spregovorili o pomenu in možnostih trajnostnega upravljanja z vodnimi viri čezmejnega kraškega vodonosnika na širšem območju Snežnika in Gorskega Kotorja. »Vode ne poznajo meja, zato bi moralo enako veljati za upravljanje z vodnimi viri so zapisali.« Čezmejno območje od Javornikov čez Snežnik do Risnjaka je zaledje pitne vode Ilirske Bistrice in Reke, ki vključuje tudi reko Kolpo kot potencialni vir pitne vode. Na okrogli mizi so sodelovali Miljenko Gašparac (direktor Narodnega parka Risnjak, Stojan Ščuka (v.d. dir. Regionalnega parka Škocjanske jame), Borut Peric (Park Škocjanske jame), dr. Gregor Kovačič (strokovnjak za kraško hidrologijo Univerze na Primorskem) in mag. Joerg Prestor (Geološki zavod Slovenije, strokovnjak za hidrogeologijo).
Projekt je bil potrjen tudi s strani inštitucij v obeh republikah in v EU uspešno uvrščen med programe »Evropskega teritorialnega sodelovanja«, ki tudi projekt finančno podpira. Izdani so bili že tudi mnogi prospekti v slovenskem in hrvaškem jeziku, ki naj bi obvestili javnost o širšem pomenu zastavljenega projekta.
Zahvaljujoč novinarki Dela domačinki Dragici Jaksetič, ki je dala pobudo, da se ves projekt z omenjenimi predavanji predstavi javnosti, se vrstijo omenjena predavanja v Ilirski Bistrici in jih tudi sama vodi. Predavnaja si bodo sledila enkrat mesečno tudi v prvi polovici prihodnjega leta.
Vojko Čeligoj