Franci Savenc 26.09.2015 07:29 1880 0

Živel ŽAOŽ!

AO Železničar - Neli Penič: Prav po žensko smo se v ležernem vzdušju v soboto zjutraj odpravile iz Ljubljane, se na poti ustavile še na kavici ...

... in zajtrku, malo poklepetale in že smo bile na Vršiču, z nahrbtniki na ramah, pripravljene na nove dogodivščine. Zapodile smo se v različna ostenja okoliških gora. Slavna naveza Meta in Neža je besno napadla Pocarsko smer v Mali Mojstrovki, Eva in Anja (AO Celje Matica) pa sta preplezali smeri Steber ob Kamenkovem kaminu in Stoletje v NŠG in imeli ob tem še čas za uro botanike gorskega rastlinja. Tajda in jaz sva v njuni bližini plezali Jeseniško smer. Dve navezi pa sta se mudili v Prisojniku.

Udeleženka Špela je o njihovih doživetjih takole zapisala:
"ŽaoŽ udeleženke smo spričo naravnih lepot in ugodne geografske lege plezale tudi v Prisojniku. V južno steno sta se v sobotno napotili dve navezi, in sicer veteranska naveza (veteranki Gita in Borja) in naveza starejših članic (Špela in Ivana). V skladu s starostnimi predispozicijami, sta starejši članici nekoliko pospešili tempo na dostopu in v dopoldanskih urah vstopili v smer Tapeta (V+/IV, 250 m; ocena plezanje.net). Naveza veterank se jima je kmalu pridružila v vzporedni smeri Fokn u okn (V-/III, 200 m; ocena plezanje.net). Obe smeri sta navrtani, odlikuje ju odlična skala z značilnostmi visokogorskega krasa, kar je tudi sicer pogosta vrlina smeri s podpisom zakoncev Relja. V obeh smereh je ob tem prisotna tudi druga značilnost, ki često odlikuje smeri zakoncev Relja, to je, ugodno razmerje med težavnostjo smeri in njeno oceno, kar dokazano blagodejno vpliva na psiho-fizično počutje in splošno zadovoljstvo plezalcev.
Po preplezanih smereh smo si le na hitro popravile šminko in po grebenu nadaljevale še do vrha Prisojnika. Ena od članic veteranske naveze se je medtem udobno ugnezdila v sončno zavetrje in si privoščila nekaj zasluženega lepotnega spančka. Lepo smo se imele!"

Po fizično bolj aktivnem delu je sledilo še razgibavanje naše najbolj talentirane mišice v ustih. Najprej smo jo ogrele s pripravki za želodec na žlico, nato pa z njeno pomočjo še približno 36x v večeru rešile svet (ah ja, če bi na svetu obstajale le ženske, ne bi bilo kaj reševati). Vesele smo bile Petre, ki se nam je pridružila pri tem najpomembnejšem delu tabora.
Ob tako enotnem duhu je bila potrebna tudi enotna uniforma, za to so letos poskrbeli naši sponzorji, ki so nam (za male pare) podarili super najbolj kul pajkice. Za njihovo izdelavo si je častno nagrado ŽAOŽ prislužila Neža. V prijetni družbi so nam urice hitro minile in zvečer so tabor zapustile skoraj vse udeleženke. Toda ostala je četverica - Meta, Neža, Eva in Neli, ki se ni predala.
Bolj megleno nedeljo na Vršiču smo zaključile na sončni blejski rivi. V slogu, kot pritiče takemu dogodku.

24.09.2015 21:56