Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Kumer 2117 5

Zmanjšanje prometa v gorah, ne pa obiskovalcev

Dnevnik - Jani Alič: Promet na gorskih (tudi zavarovanih) območjih zaradi turizma narašča in marsikje povzroča škodo okolju in težave lokalnemu prebivalstvu. Pri nas se s tovrstnimi problemi najbolj srečujejo v občinah Kranjska gora, Bovec in Bohinj. Prav zato so vse tri tudi pristopile k pripravi modela umirjanja prometa v Julijskih Alpah v okviru projekta Dynalp 2.

Po besedah Žarka Mlekuža so se v okviru projekta lotili tudi že konkretnih načrtov urejanja in umirjanja prometa v Bohinju, v dolini Vrat, na prelazu Vršič in na cesti na Mangrtsko sedlo. "Osnovna ideja umirjanja prometa pomeni, da bi v občutljivih gorskih območjih zmanjšali prometno obremenjevanje, ne pa obisk. Za to smo določili tri območja, pri čemer je dolgoročni cilj za prvo območje ukinitev individualnega motornega prometa, kratkoročni pa uvedba javnega prometa, ki naj bi prevzel velik delež motornega prometa v visoki turistični sezoni," pravi Žarko Mlekuž in dodaja: "Ker so obravnavana območja zelo različna, so tudi scenariji umirjanja in urejanja prometa različni. V Bohinju bi na vrhuncu turistične sezone promet potekal le z javnim prevozom. Seveda bo zato treba predhodno urediti parkirišča, garaže in signalizacijo ter se odločiti glede smučišča Vogel, ki pa je predmet državnega lokacijskega načrta. Podobno velja tudi za Pokljuko. V dolini Vrat bomo nadaljevali načrt umirjanja iz leta 2006. Tam bi osebni promet kratkoročno zaprli le v visoki sezoni, ko ni več prostora na parkiriščih. Na prelazu Vršič, ki ga prečka tranzitna cesta, umirjanja prometa ne načrtujemo. Na Mangrtski cesti pa je dolgoročno predviden načrt umirjanja z uvedbo javnega prometa v konicah in ureditvijo parkirišč.

Z uresničevanjem ideje o trajnostni mobilnosti bi se povečala konkurenčnost turistične ponudbe in se začela udejanjati ideja o trajnostnem turizmu kot primerjalni prednosti. Hkrati bi Julijske Alpe postale ena tistih regij, ki so začele zmanjševati pritisk na ozračje. Prav podnebne spremembe pa jim bodo lahko prinesle največje spremembe v turistični ponudbi. Julijske Alpe bi lahko postale pilotna regija v Sloveniji na tem področju in bi lahko sledile zgledu uspešnih alpskih območij v Evropi, kot so Chamois, Zermatt in Sass Fee.

Predor rešitev za Vršič

Vršič je s 1611 metri najvišji prelaz v Sloveniji, obiskovalci pa se po državni cesti Kranjska gora-Bovec pripeljejo na sam prag visokogorja. Turistična pomembnost ceste je velika. Dolgoročna rešitev za zmanjšanje ranljivosti prometa na cesti, kot tudi za bolj kakovostno povezavo Posočja z osrednjo Slovenijo je še vedno predor. Z gradnjo predora bi imel odsek ceste nad njim izključno v turistično vlogo, zmanjšale bi se obremenitve na vrhu prelaza, pozimi pa bi se zmanjšali stroški vzdrževanja. "Danes pogosto slišimo trditev, da je gradnja predora za tako odmaknjeno regijo z malo prometa nerentabilna. To morda drži kratkoročno, dolgoročno pa zagotovo ne. To potrjuje uporabnost predorov bohinjske železnice, pa predorov pod Karavankami, ki služijo že desetletja, več kot 100 let, njihova vrednost pa je neprecenljiva," svoje ugotovitve utemeljuje Žarko Mlekuž.

Jani Alič

22.01.2009



Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Dnevnik novosti

5 komentarjev na članku "Zmanjšanje prometa v gorah, ne pa obiskovalcev"

Dušan Škodič,

Prejeli smo:

V zvezi s komentarjem na moj članek (Zmanjšanje prometa v gorah, ne pa obiskovalcev), ki ga je napisal Igor Zlodej (kot policista in reševalca ga zelo cenim) bi dejal, da sploh nikjer ne piše o kakšnem posvetu gre in s tem povezano prisotnostjo novinarja na njem. Gre za članek, ki je nastal iz pogovora z enim izmed avtorjev raziskave mag. Žarkom Mlekužem in pregledom celotne raziskave, ki jo imam. Zato okoli tega: "le čevlje sodi naj kopitar". Glede slike pa: predlagal sem uredništvu v Ljubljani, da jo uporabimo (v preteklosti sva tudi sodelovala z g. Zlodejem) in jo podpišemo kot piše v Gore in ljudje, da je dovoljena objava delov ali celotnih objav z navedbo vira in avtorja. Če je v zvezi s tem kaj narobe, se opravičujem.

Lahko pa Vam postrežem tudi s podatkom, da je leta 2007 (za 2008 podatki še niso objavljeni) bil po državni cesti Vršič - Trenta povprečni letni dnevni promet 412 motornih vozil (303 osebna vozila, 81 motorjev, 3 avtobusi), na odseku Trenta - Bovec 1201 (1020 osebni avtomobilov, 90 motorjev, 7 avtobusov) in Kranjska gora - Erika 688 motornih vozil (629 osebnih, 10 motorjev, 9 avtobusov). V zvezi z raziskavo pa bo nastalo še nekaj člankov, neglede na to, ali bodo okrogle mize ali ne.

Lep pozdrav

Jani Alič, Dnevnik


Igor Zlodej,

Mogoče bi bilo zanimivo vedeti koliko prevozov zabeleži cestna zanka na 41. ovinku vršiške ceste. Verjetno je možen vpogled za vsak mesec posebej. Tole samo v razmišljanje, sicer pa zanimiv članek, še posebej na dejstvo, da omenjenega novinarja sploh ni bilo na okrogli mizi, slika pa je tokrat res sveža, ampak sposojena brez vednosti avtorja. Dnevnik pač.


Igor Zlodej,

Iz komentarja pod naslovom: " Prejeli smo" se bolj kot to, kdo je kaj in kako ga kdo ceni predvsem vidi kako malo je potrebno, da se nekdo potrudi in zbere tudi podatke, ki pravzaprav največ povedo o silnem prometu na tej cesti, seveda če so podatki točni. Če številke malo podelimo na mesece ali dneve, dobimo smešno nizke številke. Zame so še najbolj moteči vozniki motornih koles za večino katerih je javno znano da so si vršiško - rusko cesto izbrali za svoj poligon poleg tega pa seveda še druge nižje prelaze. Zato tudi organizirane krožne vožnje na relaciji Predel (po možnosti še skok na mang. sedlo) - Bovec - Vršič - Kranjska gora - Korensko sedlo. Hrup motornih koles se sliši na vse najvišje vrhove Mangrt, Jalovec, Prisojnik, Mojstrovke, Škrlatico. In hrup je problem v tem prostoru, ki v bistvu najbolj onesnažuje okolje in na katerega že nekaj časa opozarjajo tudi turisti, ki letujejo v teh krajih. Glede na neokrnjeno naravo, območje TNP, seveda pričakujejo povsem mirno okolje, ki pa se kakšen dan spremeni v precej hrupno dirkališče. So pa zadeve tudi dvorezne, kdaj se ti hrupni gostje tudi ustavijo v kakšnem gostišču in tako prinesejo tudi kak evro dohodka, zato vsi seveda niso navdušeni do omejevanja, čeprav bi to bilo včasih že kar potrebno. Eden teh načinov bi bila dokončna ureditev pobiranja raznih parkirnin, ki jih omogoča 11. člen Zakona o javnih cestah, ki v 3. odstavku navaja: "Vlada Republike Slovenije lahko sama ali na predlog občine predpiše posebno povračilo za uporabo javne ceste in objektov na njej, ki poteka po območjih s statusom zavarovanega naravnega bogastva, in določi poseben režim njene uporabe in vzdrževanja. Če je za vzdrževanje ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški za njeno vzdrževanje". Rešitev mitnica v Trenti in Kranjski gori, domačinom pa posebne nalepke, seveda je rešitev tudi predor. Sedanje pobiranje parkirnin je bilo bolj ali manj nelegalno in neobvezujoče. (primer Planica)

Pa še nekaj o mangartski cesti. Po plazu leta 2000 je odneslo tudi del ceste pod mang. planino. Sanacija navedenega odseka bo prišla na vrsto kot zadnja in letos verjetno še ne bo dokončana. Javni promet z večjimi avtobusi zato na tej cesti ni možen, dolgo ni bila prevozna niti za kombinirana vozila. Mangartsko sedlo kot tako je v poletnih mesecih zelo obremenjeno s pločevino, kaj so pristojni storili za varstvo občutljivega okolja v tem prostoru, odgovor je preprost, ker niso uredili ceste, niso storili nič in to 8 let. Kdo se pri tem spreneveda naj presodijo bralci. Mogoče bi lahko kdo na to temo pripravil še kakšno okroglo mizo, pa tudi o tem koliko neracionalnih posegov je bilo narejenih na območju plazu, koliko denarja zapravljenega za nič in zakaj že od decembra 2000 leži po plazišču veliko kosov raznih plastičnih cevi, ki še kako kazijo to območje. Jih bo kdo kdaj pobral na dejstvo, da so v osrednjem območju TNP!?


Tomaž Ogrin,

Vzemimo, da vozimo električne avtomobile. Ali se filozofija umirjanja prometa kaj spremeni? Problem so ceste. Kjer je speljana za širino avta, tam vozi avto in pika. Tudi na Vogel...


Tomaž Ogrin,

Uradno bi pobiranje cevi moral naročiti Zavod TNP. Ko bo tole prebral...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Ko teče po strešnih čopih
Naslednja objava Zdaj pa še Matterhorn
  • Število objav: 46167

Novosti