Znani so trije kandidati za mesto direktorja javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP), ki ga po dvanajstih letih zapušča sedanji v. d. direktorja Janez Bizjak, ki odhaja v pokoj.
Znani trije kandidati za direktorja TNP
Bled – Znani so trije kandidati za mesto direktorja javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP), ki ga po dvanajstih letih zapušča sedanji v. d. direktorja Janez Bizjak, ki odhaja v pokoj. Dva kandidata sta zaposlena v upravi TNP: mag. Martin Šolar, vodja naravovarstvene nadzorne službe TNP in v zadnjih letih desna roka sedanjega direktorja, in dr. Marija Markeš, strokovnjakinja za kmetijstvo in razvoj podeželja. Tretja kandidatka je novinarka Marjeta Keršič Svetel, ena glavnih promotork predloga novega zakona o TNP, ki ga je podpisala koalicija 23 nevladnih organizacij. Svet zavoda TNP bo na seji – predvidoma konec junija – določil enega kandidata, ki ga bo dokončno potrdila (ali zavrnila) vlada.
Na naslov komisije za izbor direktorja javnega zavoda TNP je v predpisanem roku prispelo deset prijav. Vse razpisne pogoje so formalno izpolnjevali štirje kandidati; poleg treh omenjenih še dr. Anton Mlinar, profesor na teološki fakulteti, ki pa ga komisija na podlagi kratkega razgovora ni uvrstila med ustrezne kandidate. Vsi, ki niso bili izbrani, bodo imeli možnost, da se v osmih dneh pritožijo na odločitev komisije.
Marjeta Keršič Svetel si je kot avtorica nekdanje televizijske oddaje Gore in ljudje pridobila prve pomembne reference. Pozneje se je angažirala v organizaciji Mountain Wilderness Slovenije, ki je ena izmed 23 nevladnih organizacij, ki se zavzemajo za nov zakon o TNP. Že napisani osnutek – nadomestil naj bi prejšnji predlog, ki ga je vložil nekdanji poslanec LDS Dušan Vučko – kroži po javnih predstavitvah. Upravo Triglavskega narodnega parka si Keršičeva zamišlja kot agencijo, v kateri bi odločali država, stroka in javnost. V svetu zavoda TNP bi dobili prostor tudi prebivalci, lastniki zemljišč in nepremičnin ter civilna družba. »Zavarovano območje naj bo rezultat družbene pogodbe med prebivalci in širšo skupnostjo, prebivalcem parka pa morajo biti zagotovljene vse potrebne storitve,« pravi Marjeta Keršič Svetel.
Marija Markeš ima veliko strokovnih in političnih izkušenj. Kot raziskovalka je delala v Ljubljani in na Dunaju, kjer je doktorirala s področja kmetijske in regionalne politike gorskih območij v Sloveniji. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila med mandatom ministra Milana Pogačnika kratek čas državna sekretarka in glavna sodelavka pri pripravi pristopnih dokumentov za programe razvoja podeželja. »Različnost prostorov zahteva pretehtane razvojne ukrepe, ki bodo temeljili na načelih ohranjanja narave in ohranjali različnost naravnih, kulturnih in socialnih potencialov. Ekološko ravnanje mora biti pravilo,« pravi Markeševa, ki si želi, da bi bil park zgled za upravljanje zavarovanih območij.
Martin Šolar je »človek parka«; iz teme rekreacijska raba Triglavskega narodnega parka je tudi magistriral na biotehnični fakulteti, smer gozdarstvo. V upravi parka deluje že vrsto let, zato gotovo najbolje pozna delovanje javnega zavoda in ljudi, ki so tako ali drugače povezani s parkom. Dobro obveščeni ga imajo za glavnega favorita izbora, saj naj bi užival dovolj podpore v svetu zavoda TNP. Šolar želi nadaljevati delo Janeza Bizjaka: približevanje visokim mednarodnim standardom, uveljavitev evropskih programov, program Natura 2000 in vzpostavitev glavnega informacijskega centra za TNP na Bledu. »Velikih obratov ne predvidevam. Lani smo prejeli diplomo Sveta Evrope, ta uspeh pa moramo čim prej nadgraditi s sprejetjem načrta upravljanja.« Za to potrebujejo zakonsko podlago. »Park je v položaju, ko zaradi potrebe po novem zakonu sodeluje z vsemi predlagatelji. V predlogih je veliko dobrih stvari, ki bi jih bilo treba združiti s pridobitvami, ki jih ima sedaj veljavni zakon in jih ne bi bilo dobro izgubiti,« razmišlja Martin Šolar.
Tomaž Branc