iz Babnega Polja do Goričic napoveduje Zavod Rihtarjeva domačija za soboto, 18. maja 2013.
Pohodniki se bodo na 18 kilometrov dolgi, a nezahtevni, enosmerni poti ustavili v devetih krajih ter si ogledali osem cerkva.
Začetek programa s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Babnem Polju ob 7.30; sledi kulturni program.
Začetek pohoda ob 9. uri, predviden zaključek pa po 14. na Goričicah pri Cerkniškem jezeru, nato vračanje na izhodišče z avtobusom.
Obvezne prijave do četrtka, 16. maja 2013, do 18. ure na 041 260 985. Več na www.rihtarjeva-domacija.si
Iz Babnega Polja do Goričic
Po poteh notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe – Rihtarjevega
Frank Troha – Rihtarjev
Frank (France) Troha, p. d. Rihtarjev, se je rodil 15. maja 1894 v Babnem Polju očetu Frančišku (r. 20. 4. 1871 – u. 19. 12. 1942) in materi Mariji (r. G[e]rlj 11. 12. 1868 – u. 4. 8. 1955). Umrl je 26. avgusta 1980 v Barbertonu, Ohio, ZDA.
Družino s šestimi otroki in z enim še nerojenim je leta 1904 zaznamoval odhod očeta Frančiška v Ameriko. Domov se je vrnil šele po koncu prve svetovne vojne. Kam je najprej odšel Frankov oče, ne vemo, z gotovostjo lahko trdimo le, da se je Frank z njim srečal leta 1914 v Georgiji, kjer sta skupaj delala kot gozdarja. Delo sta iskala tudi v Alabami, od koder so Franka neznosne razmere ponovno vodile v Pennsylvanijo. Tu se je pridružil slovenskim rudarjem na Imperialu in se po koncu prve svetovne vojne vrnil v Barberton.
Odhod mladega Franka v Ameriko
Leta 1913 je 19-letni Frank sprejel težko odločitev in se tudi sam v skupini petih Babnopoljcev odpravil v Ameriko.
Drugega oktobra je zapustil domači kraj in se 4. oktobra v ladijskem pristanišču v Trstu vkrcal na parnik Martha Washington ter po sedemnajstih dneh plovbe priplul na Ellis Island, od koder se je napotil v državo Ohio, v mestece Barberton, kjer je že bil njegov stric Jožef. Ker tu ni dobil dela, se je čez dober mesec odzval vabilu rojakov iz Pennsylvanije in se jim pridružil kot rudar na Imperialu.
Razpet od premogarja v Pennsylvaniji, gozdarja v južnih državah Severne Amerike Georgije in Alabame, delavca v tovarni v Ohiu in kulturnega delavca, ki je bil vseskozi tesno povezan s slovensko skupnostjo v Ameriki, se je mladi Troha leta 1921 poročil z Babnopoljko Jennie (Ivanko) in si v Barbertonu ustvaril družino.
Obisk v domovini in začetki Trohove publicistične dejavnosti
Leta 1928 je Troha prvič obiskal staro domovino. Na pot se je najprej odpravila soproga Jennie, skupaj z otrokoma Frankom ml. in Agnes. Frank se je družini pridružil kasneje ter se še istega leta skupaj z njimi vrnil v Barberton.
Obisk domovine in vrnitev v Ameriko sodita gotovo med močne spodbude za Trohovo pisateljsko delo. Že kmalu po vrnitvi je v 261. in 262. številki novembrske izdaje Glasa naroda izšlo daljše pripovedno delo Iz obmejne Notranjske.
»Tako opiše geografske posebnosti domačih krajev, njihovo odmaknjenost, obmejnost s Hrvaško, obsežnost gozdov in tudi vznemirljivost zgodovine. V ospredju je med drugim Trohov izostreni občutek za ekonomsko stanje ljudi v tem okolju, ki je bilo tedaj še posebej slabo razvito, brez industrije in železnice, s slabimi cestami, kjer je prevozništvo lesa, ki je bilo eno od pomembnih možnosti zaslužka, odvisno od delovnih okoliščin, kmetovanje pa negotovo, ker ga otežuje hud mraz.
Zapis o razgledu po domačem kraju je celovita predstavitev, ki od opisov kraja in okolice prehaja h komentarjem, razmislekom in ocenam. V to, lahko bi rekli reportažno vrsto zapisa se tudi v kasnejših besedilih vključujejo različne teme o življenju tako v ameriškem kot v domačem okolju: od problemov izseljenstva do političnih vprašanj, predvsem pa področij delavske socialne problematike, povezane z ekonomskimi in etičnimi vprašanji.« (Helga Glušič)
Rojstno hišo v Babnem Polju je Troha ponovno obiskal po upokojitvi leta 1965 in se srečal z edinima še živečima sestrama Marijo in Frančiško.
Iz Babnega Polja do Goričic
Ob prvem obisku domovine je Frank s soprogo Jennie ponovno prehodil pot iz Babnega Polja do Goričic – velikokrat prehojeno v otroštvu in mladosti –, kar je opisal v zgodbi Spomin na Veliko noč in domače kraje v domovini, ki je izšla v 30. št. Glasa naroda leta 1957.
»Njegova pozornost je usmerjena v materino hišo v majhni vasi Goričice ob Cerkniškem jezeru. Poseben čar mu je pomenila starinska hiša z debelimi zidovi, oreh in sadovnjak, presihajoče jezero in hribi okoli Snežnika. V spominski zgodbi so središče dogajanja orehi v materini domači hiši in priprave na peko praznične potice. Živo in natančno opisuje triurno pešpot do Goričic, kjer je v družbi sorodnikov trl orehe in še košaro so mu napolnili z dobrotami.« (Helga Glušič)
Vsebina in zasnova poti Iz Babnega Polja do Goričic – Po poteh izseljenca Franka Trohe – Rihtarjevega temelji na Trohovi zgodbi Spomin na Veliko noč in domače kraje v domovini ter vodi skozi kraje in po poteh, ki jih Frank omenja ter po katerih so hodili tudi njegovi predniki: Babno Polje – Babna Polica – Vrh – Podgora – Iga vas – Pudob – Nadlesk – Podcerkev – Klance – Goričice.
Kulturna in naravna dediščina ob poti
Pohodnike vodi pot mimo številnih arheoloških območij, gradišč, ene župnijske in sedmih podružničnih cerkva. Med slednjimi omenimo cerkev sv. Jedrti v Nadlesku, ki kaže značilno mediteransko podobo. V ladji cerkve lahko vidimo likovno izjemen strop (1723) in signirane freske Tomaža iz Senja (1511). Pripoved o nekdanji trdoživosti notranjskih domačij bo zaključila s slamo krita pritlična zidana hiša s tramovnim stropom z letnico 1721 na Goričicah. Od tod se proti zahodu pohodniku razgrinja skrivnosten pogled na Javornike in Cerkniško jezero.
Izhodišče in cilj poti: Rojstna hiša Franka Trohe (Rihtarjeva domačija Babno Polje 67) – Goričice), enosmerna pot, 18 km.
Oznaka poti: Pot vodi po obstoječih kolovozih, gozdnih cestah in ok. 5 km po asfaltirani cesti. V času organiziranega pohoda je pot označena.
Organiziran pohod: Tretjo soboto v mesecu maju. Pohod pripravlja Zavod Rihtarjeva domačija
Zemljevidi: Atlas Slovenije. 2005. Ljubljana: Mladinska knjiga, 179/B3, A3; 178/C2, C1, B1.
Državna topografska karta Republike Slovenije 1 : 25.000. 169, Babno polje. Ljubljana: Republika Slovenija : Ministrstvo za okolje in prostor : Geodetska uprava Republike Slovenije, 1995.
Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 168, Lož. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo : Ministrstvo za okolje in prostor : Geodetska uprava Republike Slovenije, 1996.
Informacije o poti in možnosti vodenja: 041/260-985 (Alenka Veber)
Spletne strani: www.rihtarjeva-domacija.si
Avtorica besedila: Alenka Veber, p. d. Rihtarjeva