Janez Pikon: Najvišje v Stolovem grebenu med sedlom Križ in reko Ter. Zložnejša pobočja se spuščajo v Dol po Meji, južne strmine se iztekajo v beneško gričevje, ob vznožju vasi Karnahta in Viškorša po kateri ima ves masiv ime Viškorška gora. 
Druga pomembnejša vzpetina je Veliki vrh (1565 m) zahodno od Brinice (1636 m), do katerega se greben čez Mali vrh (1466 m) hitro niža proti Teru. Skupaj z Breško goro (1613 m), Stolom (1673 m) in Matajurjem (1642 m) obroblja Viškorška gora (1613 m) Beneško Slovenijo na severu. Od sedla Tam na Meji (Passo di Tanamea, 851 m) je najvišja točka ceste med vasema Muzci in Učjo (872 m), kjer stoji tabla z napisom Passo di Tanamea, 872 m) je naša pot s številko 711 pa se odcepi od nje okrog 300 metrov vzhodno od te točke, kjer stojita gostilna in vojašnica. Smerna tabla z napisom Gran Monte in Monteaperta pokažeta na jug. Po stranski cesti je potrebno nadaljevati po ravnini za markacijo čez Planjo na Meji okoli 10 minut, tu pa se na vrhu klanca začne običajna dobro markirana planinska pot, ki večinoma skozi bukov gozd, delno strmo, v dobri poldrugi uri pripelje na greben z višino (1529 m).
Križ (1540 m), Trst, Viskorša, Brinica (Monte Briniza, 1636 m)
Pogled se odpre na jug, kjer na kamnu sredi travnika najdemo nakazano razpotje. Proti vzhodu kaže markacija 742 na Breško goro, naša pot 711 pa teče po ali ob grebenu še 100 metrov proti zahodu na sedlo Križ (Sella Križ, 1540 m), z vpisno knjigo, imenovano tudi Na Uaršič, italijansko Unenauarscig, kjer stoji skoraj 10 m visok križ v spomin na padle in pogrešane vojake.
Refugio Montemaggiore, Brinica (1636 m), sedlo Križ
Blag topel vetrič nam je preko pobočij občasno prinašal bogat vonj bujnih gorskih travnikov celotnega dolgega grebena od sedla Križ (1540 m) do Brinice (1636 m). Pod nogami so se nam odpirale bujne zelene preproge z vpletenimi poletnimi cvetnimi vzorci. Kako barvito mora biti tule tudi jeseni.
Na skalni polici, Vecchio zifugio alpino
Posebej južni travnati pristopi naj bi bili še bolj bogati z rastlinjem, s severa, odkoder smo prihajali mi, je zaradi gozda nekoliko manj rastlinja in zelenja. Tokrat so nas meglice in oblaki obvarovali pred vročino, a hkrati prikrajšali za razkošje čistih razgledov.
Med sedlom Križ in Brinico, Rifugio Montemaggiore
Od vzhoda proti zahodu raztegnjene obline našega grebena, na severu vzporeden ostrejši greben Muzcev, ki zastira skrivnostno Rezijo, dlje na vzhodu obrisi mogočnih Kaninskih gora in gručaste vasice globoko pod nogami so se vendarle toliko pokazali skozi koprene, da se je dalo medlo slutiti, kaj vse je očem ponujeno ob jasnem vremenu.
Ves dan nas je spremljalo oblačno vreme, vendar z dobro vidljivostjo, kljub dežnim kapljam v dopoldanskem času smo vseeno uspeli doseči zeleni vrh Brinice (Brinize).
Vir: Julijske Alpe, Tine Mihelič
Janez Pikon