Laško: Prvo majsko soboto so se pred Kočo na Kopitniku nad Rimskimi Toplicami drugič letos zbrali pohodniki in ljubitelji Zlatorogove transverzale ponosa
Od sedme pa vse tja do pozno popoldanskih ur se jih je zbralo prek 600.
Vsem tistim, ki so v soboto zjutraj ob pogledu na mestoma oblačno nebo stisnili rep med noge, je lahko še kako žal. Kopitnik se je že navsezgodaj zjutraj kopal v toplih majskih sončnih žarkih, nebo nad njim pa se je bohotilo v vsej svoji modrini. Ekipa Planinskega društva Rimske Toplice, ki ima v lasti to skoraj pravljično kočo pod vrhom Kopitnika, skrito v prikupno zeleno kotanjo, ter legendarna člana ekipe Gremo v hribe, Gregor in Andrej, so prvi vpis v Zlatorogovo častno vpisno knjigo zabeležili že nekaj čez sedmo uro zjutraj. Prvi nasmehi, veseli pozdravi, prijateljski stiski rok in kmalu je pred kočo vršalo, cvrčalo, vriskalo, pelo in skakalo, kakor je v navadi na Zlatorogovih dogodkih. Kot da ne bi minilo leto, ima človek kaj kmalu občutek, da se na istem mestu zbere pristna prijateljska družba podobno mislečih, željnih zabave in užitkov, ki jih lahko nudi le narava 800 metrov nad morjem.
Na drugem od dvanajstih dogodkov se je tako zbralo 632 pohodnikov, za katere bo Pivovarna Laško namenila po 1 EUR za vsak vpis v Zlatorogovo častno vpisno knjigo ter s tem prispevala k nadaljnjemu učinkovitemu delovanju Planinskega društva Rimske Toplice (znesku bo dodala 368 EUR, da bo donacija okrogla tisoč).
Društvo letos praznuje častitljiv jubilej – 60. let svojega obstoja. Predsednik organizacije, g. Jurij Potokar, s ponosom izpostavi požrtvovalno delovanje svoje ekipe. So namreč ena redkih planinskih koč, s katero upravljajo člani sami. Ta je med tednom zato zaprta, a med vikendi prostovoljci iz članskih vrst med seboj kolobarijo ter skrbijo za izvrstno gostinsko ponudbo.
Gregor in Andrej, letos ob pomoči Gregorja št. 2, so zbrane zabavali in animirali s številnimi zabavnimi nagradnimi igricami: pohodniki so se pomerili v spretnostih postavljanja bivaka, timskemu sprehodu v skakalnih smučeh Roberta Kranjca, metanju na koš, streljanju na gol ter iskanju slepih miših. Zabavali so se najmlajši, mladi, stari, najstarejši, prav vsi!
Ponovno se srečamo čez 14 dni, ko bomo osvojili Zavetišče na Planini nad Vrhniko. Dovolj časa, da prestavite vsa družinska kosila, službene poti, tečaje v pasji šoli in podobne obveznosti, zaradi katerih se ne izplača zamuditi Zlatorogovega druženja. Vabljeni!