Delo, 16.05.06 - Tomaž Branc: odcepljena od matične Planinske zveze Slovenije
Delo, torek, 16. maja 2006
Dogodki dneva
GRS postala samostojna Gorska reševalna zveza
Gorska reševalna služba se je odcepila od matične Planinske zveze Slovenije – V novo zvezo do zdaj vključenih 12 od 17 postaj
Ribno – Včeraj pozno popoldne je v hotelu Ribno potekal ustanovni zbor Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), na katerem so izvolili vodstvo in sprejeli statut in druge programske usmeritve novoustanovljene zveze. S tem so se končala prizadevanja Gorske reševalne službe Slovenije (GRSS), da bi se odcepila od matične Planinske zveze Slovenije (PZS). V novo zvezo je trenutno vključenih 12 od 17 slovenskih gorskoreševalnih postaj; postaje Kranj, Mojstrana, Kranjska Gora, Rateče in Tolmin so še vedno pod okriljem PZS. Prvi predsednik GRZS je postal Tone Pogačar iz Radovljice, ki je bil za vodilno mesto v zvezi tudi edini kandidat.
Predsedstvo PZS se z novo zvezo ne strinja, saj je GRS ustanovila planinska zveza in je torej njena »lastnica«, izmed članov PZS pa prihajajo tudi reševalski kadri. V imenu iniciativnega odbora je ustanovni zbor sklical Toni Smolej, do včeraj načelnik GRS pri PZS, ki zagovarja stališče, da se GRSS reorganizira zaradi prevelike odvisnosti od sklepov PZS, saj ima komisija za GRS pri PZS premalo moči odločanja v stvareh, ki zadevajo reševalsko stroko. »S tem ne zapiramo vrata pred PZS. Nasprotno, tudi vnaprej si želimo sodelovanja in upamo, da se bo zvezi priključilo še preostalih pet postaj GRS,« je dejal Smolej. Nova GRZS je v Ribnem izvolila tudi upravo in nadzorni svet sklada Okrešelj, ki je bil ustanovljen leta 1998. Sklad pomaga otrokom, ki so v gorah izgubili starša, s štipendijami in drugimi denarnimi pomočmi.
Prizadevanje gorskih reševalcev za ustanovitev nove zveze so ves čas spremljale polemike, ki se še ne bodo kmalu polegle. Z odcepitvijo se zlasti ne strinja vodstvo PZS, ki v soboto pripravlja volilno skupščino. Predsednik PZS Franc Ekar je v izjavi na spletnih straneh PZS zavrnil očitke, da naj bi do osamosvojitve GRS privedla pridobitniška naravnanost planinske zveze in oviranje gorskih reševalcev pri njihovem strokovnem delu. Ekar trdi, da vodstvo GRS za svoje delovanje nima polne podpore pri svojih članih, saj se je pet postaj, ki na leto opravijo več kot 30 odstotkov vsega reševalnega dela, izreklo proti. »Vodstvo GRS se očitno ne zaveda, da organizacijska razdvojenost, neurejeni finančno-pravni odnosi nove združbe in različni pogledi na razvoj gorskoreševalnega dela lahko vplivajo tudi na kakovost reševalnih akcij.«
Ekar pravi, da je PZS vseskozi skrbela za kadrovsko in samostojno finančno delovanje GRS ter da pobudniki osamosvojitve GRS niso utemeljili razlogov za preoblikovanje službe. »Vodstvo GRS je v zadnjem času dosledno ignoriralo PZS in njen upravni odbor ter delovalo ne oziraje se na sklepe organov PZS in v nasprotju z njenim statutom.«
PZS je predlagala, da bi se GRS organizirala znotraj planinske zveze kot društvo, ki bi imelo status samostojne pravne osebe. PZS je predlagala tudi spremembe statuta, s katerimi bi natančneje opredelili vlogo komisije GRS pri PZS, med drugim bi načelnik te komisije postal eden od podpredsednikov PZS.
Tomaž Branc