Neva Blazetič: ... je pomemben motiv za obisk Posočja
Peter Dakskobler ima z razlogom vzdevek Marsky (marsikaj). Stalno snuje nove ideje in projekte, zlasti v povezavi s kolesarjenjem v navezi z razvojem turizma. Je pobudnik in soorganizator festivala Soča Outdoor. Veliko je prispeval k pravno formalnemu in konkretnemu urejanju tras za gorsko kolesarjenje. Njegov moto je povezovanje različnih vsebin in destinacij, tudi čezmejno v Benečiji.
Peter Dakskobler navdušeno kolesari od mladosti. V desetih letih intenzivne rekreacije z gorskim kolesom je na terenu zaznaval, da to področje ne le v Posočju temveč tudi širše ni urejeno tako, da bi omogočalo resnejši razvoj dejavnosti. Zato si je leta 2010 skupaj s somišljeniki začel prizadevati, da bi gorsko kolesarjenje (mtb) pravno formalno uredili in ga premišljeno povezali s turističnim razvojem destinacije. Pred desetletjem je skupaj s kolegi zasnoval festival Soča Outdoor s tekaškimi in kolesarskimi tekmami, ki je v letošnji deveti izvedbi na sotočju Soče in Tolminke gostil rekordnih 1800 udeležencev iz 15 držav. V okviru festivala so imeli prav zaradi nedodelane zakonodaje vseskozi težave s traso za tekmo v gorskem kolesarjenju.
Prelomno srečanje s Petrom Immichom
“Morda je bilo zame prelomno srečanje z Petrom Immichom z Bavarske, ki je z agencijo Freiraus specializiran za vodenje po Sloveniji, ob tem pa je še soavtor knjige, zbirke tur po Posočju in Benečiji. Pomagal sem mu pri posodobitvah zemljevida kolesarskih poti in spremljal njegove skupine. Takrat sem tudi spoznal, da so njihova kolesa tehnično daleč pred našimi. Name je naredil velik vtis s širokim pogledom, namreč, da kolesarjenje ne pozna državnih meja in da je treba atraktivne ture v različnih destinacijah povezati,” se spominja 40-letni Dakskobler z videzom mladeniča.
“Gorsko kolesarjenje ni zgolj domena adrenalinskih mladcev, ki kar počez rijejo po terenu, temveč tudi ljudi srednjih let, ki kolesarijo bolj umirjeno, skrbijo za kondicijo in obenem uživajo v naravi.”
Peter Dakskobler, gorski kolesar
Kot pravi, sta
Peter Immich in njegov prijatelj
Michael Kemmler prav zaradi knjige mtb tur in promocije gorskega kolesarjenja v Sloveniji leta 2010 prejela naziv ambasadorjev slovenskega turizma. “Immlich je takrat poudaril, da sta nagrado prejela pravzaprav za promoviranje ilegalnega športa, in je upal, da bo vendarle prispevala k legalizaciji.”
Opozarjal na zakonodajno nedorečenost
Sredi prejšnjega desetletja se je Dakskobler, tudi zaradi težav pri organiziranju mtb tekem na festivalu Soča Outdoor, poglobil v zakonodajno plat gorskega kolesarjenja. “Zakonodajna neurejenost je ovirala razvoj kolesarjenja, odvračala je potencialne tovrstne goste in s tem posredno zavirala turistični razvoj lokalnih okolij in celotne destinacije. Kolesarji bi lahko polnili turistične postelje, pa smo bili vsi stalno v negotovosti, kaj je dovoljeno in kaj ne.”
Gorski kolesarji iz vse Slovenije so se tudi na pobudo Dakskoblerja povezali in začeli širši javnosti in odločevalcem pojasnjevati, da “gorsko kolesarjenje ni zgolj domena adrenalinskih mladcev, ki kar počez rijejo po terenu, temveč tudi ljudi srednjih let, ki kolesarijo bolj umirjeno, skrbijo za kondicijo in obenem uživajo v naravi”. Dakskobler je bil član državne medresorske delovne skupine za razvoj gorskega in daljinskega kolesarjenja in nato tudi predstavnik kolesarskega konzorcija. “Bil sem zelo glasen predstavnik iz Posočja. Leta 2014 smo dosegli pomemben zakonodajni premik, ki je pomenil malce več svobode za vožnjo s kolesom v naravnem okolju. Kljub temu smo imeli leta 2015 na festivalu Soča Outdoor ponovno težave z organiziranjem mtb tekme. Stalno je bilo treba iskati nove, sprejemljive trase. Na letošnjem festivalu smo se usmerili v krnsko pogorje. Trasa je dobra osnova, jo bo pa treba nadgrajevati.”
Dakskobler se je pred leti na osnovi evropskega projekta BIMOBIS - Bike Alpe Adria začasno zaposlil v takratni Lokalni turistični organizaciji Sotočje (zdaj Turistični zavod Dolina Soče). S pozicije javnega uslužbenca v turizmu je lahko dodatno prispeval k medresorskemu dogovarjanju. V okviru BIMOBIS-a so naredili spletno stran za vse kolesarje, gorske in dolinske, na regionalni ravni. Postavili so krožno povezavo od Čedada skozi Posočje in Benečijo. Prvič so v regiji povezali različne kolesarske poti. “Prvič sem si tudi drznil gledati skozi oči kolesarjev, ki jih državne meje ne smejo omejevati,” pravi Dakskobler.
Sredi minulega desetletja je bil pobudnik ustanovitve odseka gorskih kolesarjev pri Planinskem društvu Tolmin. Kot pravi, se medresorske aktivnosti za razvoj kolesarjenja še vedno nadaljujejo, se pa trenutno bolj usmerjajo v konkretne in denarno zahtevnejše državne naložbe v daljinske povezave, ki jih v zadnjem obdobju s pomočjo denarja EU gradijo vsepovsod. Posočje bo, denimo, proti koncu leta dobilo urejeno povezavo med Tolminom in Mostom na Soči, ki bo ena lepših daleč okoli, gradili jo bodo med Kobaridom in Bovcem po trasi vkopanega električnega kabla.
Električna kolesa prihodnosti
“Ne smemo pozabiti, da se bo kolesarjenje še dodatno razmahnilo z električnimi kolesi. Ta družinam in večjim skupina omogočajo, da kljub različni kondiciji kolesarijo skupaj. Zanimanje za njihov nakup je izjemno, presega ponudbo.” V Posočju, kjer ceste ne vodijo po ravnem in je zato kolesarjenje zahtevnejše, jih turisti množično uporabljajo. “Kolesarjenje na lastni ali pa delno električni pogon sovpada s trajnostno mobilnostjo brez škodljivih vplivov na okolje. Je kot nalašč za Posočje, ki se zadnja poletja sooča s prenatrpanostjo z avtomobili. Kolesarji bodo vedno dobrodošli in neproblematični gostje, saj ne potrebujejo parkirišč. Zelo okvirni izračuni razkrivajo, da Posočju prinašajo več milijonov evrov prihodka,” pomen razvoja kolesarskega turizma izpostavlja Dakskobler.
Leta 2017 je na Portugalskem prevzel nagrado, ki jo je združenje gorskih kolesarjev Evrope namenilo Sloveniji za najbolj zavzeto prostovoljno delo pri urejanju kolesarskih tras. Na tej osnovi je leto pozneje v Kranjsko Goro pripeljal kongres evropskega kolesarskega združenja. “Vse te funkcije mi predvsem predstavljajo orodje, da lahko vplivam za boljši kolesarski turistični jutri in to prek različnih segmentov delovanja, kot podjetnik, član društev, nekdanji javni uslužbenec, predvsem pa kot kolesar za kolesarja.”
Covid je dal kolesarjenju krila
V zadnjem obdobju se je izkazalo, da je zaradi covida in z njim povezane skrbi za zdravje, zaradi slovenskih kolesarskih junakov in Gira, ki je segel v Slovenijo, zanimanje za kolesarjenje izjemno naraslo. “Ocenjujemo, da je glavni motiv vsakega desetega gosta, ki pride v Posočje, kolesarjenje. Prihodki od tovrstnih gostov strmo naraščajo. Še veliko bo dela pri urejanju kolesarskih tur, ki bi bile selektivno namenjene najrazličnejšim kolesarjem. Možnosti je neskončno. Ena izmed atraktivnih tras je, denimo, krožna okoli Julijskih Alp. Nastajajo kolesarski parki, zlasti tam, kjer se je možno dogovoriti z lastniki. Žal pa ugotavljam, da pri urejanju gorskih tras razen občasnih prostovoljnih akcij ni dovolj načrtnega občinskega pristopa. Veliko je možnosti v povezavi s sosednjimi državami, v primeru Posočja z Benečijo, ki je z asfaltiranimi cestami zanimiva za cestno kolesarjenje.”
Ker sluti nadaljnji razvoj kolesarstva v povezavi s turizmom, Dakskobler snuje zasebni projekt povezovanja kolesarjenja s krepitvijo dobrega počutja, čuječnosti in z uporabo joge kot priprave na turo in ob njenem zaključku.