Išči

Predstavitve

Predstavitve akcij, prireditev, oseb, organizacij, območij, filmov, spletnih strani ... 
Predstavitve

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 3481 11

Nova pastirska koča

pod Kurico v Zgornji Krmi - Posneto 26.09.05

Nova pastirska koča

Ker je to gradnja v Triglavskem narodnem parku posredujem zainteresiranim v komentar.



Nova pastirska koča pod Kurico v Zgornji Krmi. Posneto 26. septembra 2005.

Velimir Baćko Bijelić

Glej objavi v diskusijah
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
EKO novosti v2

11 komentarjev na članku "Nova pastirska koča"

Ivan Pepelnjak,

Filip & Dominik - poskusita raje razumeti kaj drugi poskušajo povedati namesto da se spotikata ob detajle tega kar je bilo zapisano (ali pa morda raje ne razumeta?).

Dejstvo je, da stare pastirske bajte niso imele plehnate strehe pač pa skodle. In dejstvo je, da še danes tisti, ki kaj dajo na kulturno dediščino, stare objekte obnavljajo tako, da so "novi" podobni starim ... torej v tem primeru s skodlami (ja, tudi te se še da dobiti).

O Veliki planini pa samo tole - če ne bi g. Kopač tam naredil reda, bi imeli namesto res zgledne skupine lepo obnovljenih stanov sračje gnezdo vikendov kot na Zaplani, Rakitni, Kureščku ... O postavljanju takšnih stanov v Julijcih pa seveda ni nihče govoril, le kje si to prebral, Filip?


Igor Pavlič,

Načelno se z g. Ogrinom seveda strinjam, v praksi je pa tako (npr. po dolini Krme), da je zdaj ta nadomestna gradnja skoraj najlepša.

Najprej je še pred Radovno, proti Kotu, skritih precej vikendov, za katere živ bog ne ve, na kakšen način lahko stoje v tisti "šumi". Kovinarska koča je ena največjih skropucal, kar jih stoji v naših alpskih dolinah. Spodnja pastirska koča je še kar, "od Merčuna bajta", kot ji rečemo v žargonu, je bila nekaj posebnga, gotovo pa njen "arhitekt" ni bil navdihnjen z našo stavbarsko dediščino. Zdaj je bolj moderno.

"Garaže" so take kot bi jih postavil kje v Ljubljani, zgoraj je pa ta nova relativno še kar v redu.

Narod bi sicer imel vse v stilu in materialu v skladu z dediščino, plačal ne bi pa nihče. Skodle so praktično najdražja kritina, ne vem, če je v Sloveniji 10 mojstrov, ki obvladajo izdelavo kvalitetnih skodel. Ko bo Zavod za spomeniško varstvo plačal razliko med "plehom" in skodlami, arhitekta in vse ostalo, bo problem rešen!.

Zakaj se nihče ne vpraša, kje je dediščina pri gradnji bivakov in kapelic? Za bivake še razumem, so namenjeni fizičnim potrebam, duhovne pa vhribe lahko nosimo v glavi.

Kje je imel Aljaž okus in spoštovanje do tradicije, da je dal postaviti stolp na vrh Triglava? Ja, tudi naši predniki se očito niso ozirali na tradicijo. Kaj počnejo križi na vrhovih, kopalne kadi na planinah, žičnice (ja, na Veliki planini so bile celo bencinske oz. na nafto)?

Pavle


Filip Vidmar,

"Takšna kot je, je oblika terorizma. Mimo vseh pravil civilizirane družbe. Kje so korenine, saj ni edini tak poseg?"

In v čem konkretno je problem?


Filip Vidmar,

G. Skumavec: "Čist dobra bajta."

Se strinjam. V čem je konkretno problem, ali kako bi sedel pastirski stan z Velike planine v okolje Julijskih Alp, pa še vedno ne vem. Niti plastike ne vidim nikjer, sem pa izvedel, da smo pleh izumili v 21. stoletju. Če povzamem: Neznosna Lahkost Nakladanja.


Dominik Skumavec,

Čist dobra bajta.


Tomaž Ogrin,

Takšna kot je, je oblika terorizma. Mimo vseh pravil civilizirane družbe. Kje so korenine, saj ni edini tak poseg?


Tomaž Ogrin,

»In v čem je konkretno problem?«

Problem je, da nas 2 mio živi v 21.stoletju v Sloveniji. Ki naj bi bili že »od nekdaj« prisotni na teh tleh. In imeli neko svojo naravno in kulturno dediščino (ki to je, ne glede na lastništvo) in spoštovanje do nje (z razlogi seveda). Če bi bilo dejanje storjeno med barbari (poenostavljeno: razbijači), bi ne bilo spoznano za problem. Kvečjemu za pohvalo. V tem je relativnost problema.

Arhitekt Vlasto Kopač je že v 50-tih letih daljnovidno zaslutil, kaj se lahko zgodi z delom narodove dediščine (stanovi) na Veliki planini nad Kamnikom, če ne bo dosegel, da se ta spoštuje po strokovnih in civilizacijskih kriterijih. Njegovo delo in zgled lahko danes, iz časovne oddaljenosti, še bolj spoštujemo ob tem, kar se s kulturno dediščino dogaja danes, tudi v planinah, v relativno bogati družbi.

Teror izvršenih dejstev postaja dejstvo. Pridem, podrem kulturno dediščino in postavim, kar se meni zdi fajn. Ni mi treba nobenega spraševat. Da bi se posvetoval na primer z etnologom (narodopiscem), ki proučuje, razlaga in ohranja narodovo materialno (v tem primeru stavbno), kulturno in duhovno dediščino? Da bi mi odsvetoval ali bognedaj prepovedal obleči bajto v pleh, plastiko ali kar je še tega iz 21. stoletja pa še kaj zraven...


Tomaž Ogrin,

V soboto 15.oktobra 2005 je bilo kar nekaj zanimivih srečanj, a se žal ni dalo obiskati vseh. V Ljubljani se je na Dnevih sirarstva predstavil tudi TNP, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije je organiziralo strokovni dan v Posočju, Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) z območnimi enotami pa pregled dela študijskih krožkov na kmetiji Klemenškovih (www.na-klemencem.si) na 1145 m nad Logarsko dolino s podnaslovom »Širimo krog za razvoj«. Obiskal sem zame skrivnostne krožke in odkril dragoceno delovanje. Med drugim tudi izdelavo šintlov na Kozjanskem oziroma šinkeljnov na Gorenjskem oziroma deščic za pokrivanje streh ali skodel, kot stoji v opisnem slovarju.

In zaradi slednjih pišem o tem tule.

Ker so izvajalci prenove pastirske koče pod Kurico (Agrarna skupnost Zasip), po meni zaenkrat dostopnih informacijah, prevarali (ogoljufali) izdano soglasje k prenovi, po katerem mora biti tudi strešna kritina v lesu (tudi bivak na podstrešju-upam, da je). A marsikaj bo treba še izvrtati. Ne gre za to, da ne bi izvajalcem čestital za delovno zmago, ko so objekt postavili. Ta občutek jim privoščim.

A gre za mnogo več.

Področje obravnava »Etnologija planinskega pašništva«, kot prebiram na primer v Vodniku po TNP (1985). Lahko pa bi etnologom sledil tudi drugje po Sloveniji. S to, za slovenstvo zelo pomembno panogo, se poklicno ukvarja pač delček naših državljanov/nk pa tudi tujih sodelavcev/vk. In torej ne gre za »nakladanje« ampak za ukvarjanje z narodovimi vrednotami, kot se tudi drugi narodi bavijo s svojimi. Več ali manj uspešno. Nekateri primeri stavbne dediščine v alpskem prostoru so ohranjeni samo še pri nas (ne npr. v Avstriji in Švici). To je naša prednost, ki ima tudi gospodarski pomen. Ne trdim, da ni bila naša država doslej na tem področju pravi gnoj. A prenovljeno kulturno ministrstvo je že pokazalo nekaj živahnosti...

Zavod za varstvo kulturne dediščine vsako leto priredi Dneve evropske kulturne dediščine. Letošnji so se takorekoč pravkar končali (24.sept. – 1. oktober). Upam, da se je posvetil tudi pastirskemu stanu pod Kurico.

No, v omenjenem vodniku je pod poglavjem Kulturni in zgodovinski spomeniki (KS) tudi KS 38 – Pašne planine in arhitekturno izročilo pastirjev. Toliko na kratko o pojmih in pomenih.

Naj zaključim s krožki, ki imajo seveda tudi strokovno in organizacijsko (Andragoški center RS, ZGS) podporo in veliko dobre volje ob skromnih financah. Mimogrede, poznajo jih tudi na Švedskem (tam so najbolj razviti) in še kje. Njihovo delovanje lahko preide v širše, društveno in v pomembno gospodarsko (turistično in drugo) dejavnost, kar kaže praksa tudi pri nas.

O časovnem in estetskem pomenu šintlov zaključujejo »Šintlska kritina kaže lepoto večno živega lesa s pridihom preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.«

Glede na to, da so izvajalci o svoji nameri obveščali pristojne že leta 2003, ni nobenega opravičila za pleh. Ne časovnega, ne finančnega. Upam, da je bila pastirska koča pred rušenjem vsaj strokovno popisana in fotografirana.

Ne poznam ljudi, ki so si naložili to maslo na glave in nimam nič proti njim, ampak proti njihovem ravnanju. S širšim namenom, da javnost spozna logistiko (kar koli že pomeni, lahko tudi prenašanje ali neprinašanje papirjev in izvajanje), ki rodi tak rezultat kot je ta prenova in jo izpopolnimo tako v prid izvajalcem (hitrejša soglasja ali predlogi drugačnih rešitev, finančna podpora, ipd.), kot v prid narodovi dediščini, ki ima prednost pred našo muhavostjo in neozaveščenostjo!


Tomaž Ogrin,

Moram čimprej popraviti svojo napako. A ni bila kriva polna luna.

Kozjaške šintle sem proglasil za Kozjanske. Morda jih bodo s Kozjaka, Pohorja in širšega območja Koroške kdaj izvažali tja. A tam imajo verjetno svoje avtohtone kritine. Jih pa, šinkeljne, očitno potrebujejo na Gorenjskem.

Ima pa Luna nekaj zraven pri poseku drevesa za šintle (šinkeljne). Pa še pozimi se mora to zgoditi. Macesnovi so najboljši. Če je vse kot je treba, trajajo tudi 50 let na strehi. Iz m3 jih lahko dobimo tudi 2000 kosov. V enem delavniku pa do 600. Za m2 strehe potrebujemo do 80 kosov. V eni uri dva prekrijeta 1,5 m2. Na krožku so pokazali cepljenje v šintle.

Skratka, če tega znanja ne bomo znali obdržati, nam bo ušlo v pozabo. V gozdu so zakladi, ki se jih še zavedamo ne. Zavod za gozdove to očitno razume. Kje je kratek stik, da nekdo privleče pleh pod Kurico. Koliko energije se potroši, da izdelamo tako pločevino? Pa četudi v Avstriji, mi pa zgolj uvozimo. Včasih so očitno znali živeti smotrneje. Pouk tudi za današnjo potrošniško špiralo…


Franc Štibernik,

Sedaj šele razumem zakaj si nekateri tako prizadevajo za zaporo poti v dolino Krme, Kota in Vrat.

Verjetno zato, da se tisti ljubiteji gora, ki bi radi ohranili lepe kotičke naših planin, ne bodo mogli enostavno pripeljati do konca doline in potem takoj opozarjati na to, kaj si lahko privočijo nekateri , ki bodo najbrž imeli tudi ključe bodočih zapornic. Bomo za svoje nerganje , pač morali za kazen malo več pešačiti , pravi onesnaževalci pa bodo veselo gradili in se vozili z avtomobili.


Janez Kosmač,

Koča je čisto OK.

Vse pohvale možakarjem iz Zasipa, ki so dobri gospodarji in so jo obnovili. Stoji na istem mestu, kot je prejšnja le da je malce večja. Na ta način bo planina Zgornja Krma še živela in je ne bo doletela enaka usoda, kot večino ostalih, ki se že zaraščajo.

Prav gotovo je namen koče predvsem uporabnost, ne pa kakšna poduhovljena vrednota. Čas gre naprej in razvoj ravno tako. Zato se mi ne zdi smiselno pričakovati, da bi morala izgledati takšna, kot so bile pred sto leti. Prepričan sem, da se tudi mi vsi v Krmo pripeljemo z avtomobili in ne pridemo peš.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 734

PREDSTAVITVE

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.