z naravovarstvenimi motivi?
Kako je Okrešelj prešel v roke Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva
Tomaž Poličnik
Leta 1931 je Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva (v nadaljevanju SPD) odkupila območje Okrešlja v Logarski dolini. Ozemlje naj bi bilo odkupljeno za namen varstva narave, saj se pozneje kažejo prizadevanja za ustanovitev narodnega parka Logarska dolina - Okrešelj. Vendar pa dokumentacija kaže, da so bili prvotni motivi za odkup Okrešlja drugačni.
Gore - simbol narodnostne identitete
Konec 19. stoletja se je na Slovenskem s strani nemških krogov čutil močan pritisk tako na socialnem kot tudi na kulturnem področju. Planinstvo pri tem ni bilo izjema. Table in kažipoti so bili v nemščini, planinske koče so bile v lasti Nemcev oziroma nemškega in avstrijskega alpskega združenja (DÖAV - Deutscher und Österreichischer Alpen Verein). Območje Savinjskih Alp je dajalo občutek nemške zemlje, vendar so Slovenci v gorah videli simbol narodnostne identitete, ki jo je potrebno braniti.
V takšnem ozračju je bilo 27. februarja 1894 v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Pol leta kasneje, 28. avgusta 1894, ji je sledila ustanovitev Savinjske podružnice SPD v Mozirju, katere glavni ustanovitelj je bil Fran Kocbek. Ena izmed ključnih nalog društva in podružnice je bila poleg markiranja ter urejanja planinskih poti tudi obramba simbola slovenstva - slovenskih gora.
Prizadevanja Savinjske podružnice SPD
Okrešelj je imel zato za Savinjsko podružnico velik pomen. Člani podružnice so že od same ustanovitve želeli zgraditi kočo na Okrešlju, kjer pa je že od leta 1876 stala nemška koča. V tistem obdobju je bilo zemljišče Okrešlja v lasti nadškofijskega veleposestva v Gornjem Gradu. Leta 1894 je Savinjska podružnica na naslov nadškofijskega veleposestva v Gornjem Gradu poslala prošnjo za izgradnjo koče. Prošnja je bila s strani takratnega oskrbnika Hofbauerja zavrnjena. Po besedah Janka Orožna: »Kupiti sveta sicer ni bilo mogoče, ker je bilo škofijstvo mnenja, da ga ne sme prodajati. Podružnica se je torej morala odločiti, da si vzame potreben svet samo v kratkoročni ponavljajoči se najem.«
Pet let kasneje, leta 1899, podružnici s pomočjo krovne organizacije SPD v Ljubljani uspe doseči najem zemljišča, kjer še isto leto postavijo delavsko kočo. Leta 1907 tako slovensko delavsko kočo kot nemško kočo poruši snežni plaz. Leto kasneje, leta 1908, na najetem zemljišču Savinjska podružnica zgradi in odpre za planince planinsko postojanko, ki jo poimenujejo Frischaufov dom.
Odkupi v Logarski dolini
Težnje Savinjske podružnice, da bi pridobila ozemlja, kjer so stale nemške koče, v slovenske roke, se kažejo v odkupih, ki jih je podružnica izvajala na območju Logarske doline že pred 1. svetovno vojno. Zavedajoč se svoje velike dolžnosti v Logarski dolini je leta 1894 Savinjska podružnica kupila od Janeza Piskernika dva orala zemljišča, na katerem je bilo tudi nemško zavetišče. Savinjska podružnica je na poti z Ojstrice preko Klemenškove planine v Logarsko dolino vmes želela zgraditi majhno vmesno kočo, nato pa večjo planinsko postojanko, ki naj bi nosila Frischaufovo ime. V ta namen je podružnica pod Ojstrico leta 1903 kupila 600 m2 planine. Zaradi pomanjkanja sredstev do uresničitve ideje o izgradnji postojanke takrat ni prišlo.
Kupna pogodba leta 1921
Zaradi začetka 1. svetovne vojne so se prizadevanja podružnice glede Okrešlja nekoliko umaknila v ozadje. Po koncu 1. svetovne vojne pa je Savinjska podružnica s pomočjo krovne organizacije, SPD v Ljubljani, podpisala pogodbo za odkup območja Okrešlja. 29. julija 1921 sta pogodbo podpisala načelnik Fran Tominšek in tajnik Pavel Kunaver za SPD ter škof dr. Anton Bonaventura Jeglič za Ljubljansko škofijo.
V 1. točki kupne pogodbe je določeno, da knezoškofijska graščina v Gornjem Gradu proda Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani »svoje k zemljišču vlož. št. 1544 štajerske deželne deske predpisane, v davčni občini Sv. Duh (okraj Gornji grad) ležeče parcele št. 717 (planina Okrešelj - neproduktivna) s svetom vred, ki spada k stari planinski koči in Frischaufovemu domu na Okrešlju, t.j. stavbne parcele št. 149 in 157 davčna občina Sv. Duh, in kupec kupi in prevzame v last od prodajalke imenovane parcele.« Pogoj za sklenitev kupne pogodbe je bil tudi, da SPD še naprej daje v najem pašo posestnikom, ki so že prej pasli na tej planini.
Težave
Kupno pogodbo je stolni kapitelj zavrnil z razlogom, da se še ne ve, kako bo potekalo izvajanje agrarne reforme oziroma kako bo agrarna reforma vplivala na cerkvene veleposesti. Agrarna zakonodaja po 1. svetovni vojni namreč ni omenjala veleposesti, ki ga je imela v lasti Cerkev. Namen agrarne reforme je bil odpraviti oblike zemljiškoposestnih odnosov, ki so nastali po letu 1848 iz zemljiške odveze. Površina zemljišča, ki je bila nad zemljiškim maksimumom, je bila razlaščena, vendar se ni razdelila v zasebno last, ampak v zakup.
Pomanjkanje zainteresiranosti za izvajanje agrarne reforme kaže dejstvo, da je nova oblast po 1. svetovni vojni želela z obljubami o agrarni reformi pomiriti nezadovoljno kmečko ljudstvo. Zato so bile obljube o agrarni reformi le sredstvo za pomiritev razmer in pridobivanja volilnih glasov.
Leto zatem, 2. avgusta 1922, SPD ponovno zaprosi Stolni kapitelj za odobritev kupne pogodbe za nakup Okrešlja z garancijo, da so dobili informacijo pri glavnem referentu ministrstva za agrarno reformo, da »... kupna pogodba ne bo imela nobenega škodljivega vpliva pri izvršitvi agrarne reforme, ki pa je nasvetoval, da se v kupno pogodbo zapiše klavzula, da se pri izvršitvi agrarne reforme ta parcela ne sme vračunati v maksimum graščine«, vendar se stolni kapitelj na to prošnjo ni odzval.
Odkup Okrešlja leta 1931
Ko so bile nejasnosti glede izvajanja agrarne reforme odpravljene, so z dnem 12. aprila 1931 ponovno sestavili kupno pogodbo za odkup območja Okrešlja. S strani ljubljanske nadškofije je bila podpisana 29. aprila 1931. Pogodbo sta podpisala Fran Tiller, tedanji načelnik Savinjske podružnice in škof dr. Gregorij Rožman. Pogodbo je overovil notar v Ljubljani, Mate Hafner.
Narodnostni motiv odkupa
Z odkupovanjem zemljišč v Logarski dolini pred 1. svetovno vojno je Savinjska podružnica želela ohraniti lastništvo slovenske zemlje v slovenskih rokah. Sama ideja o odkupu Okrešlja pa sega že na konec 19. stoletja, vendar takrat Ljubljanska škofija zemljišča ni želela prodati. Prvotni motiv odkupa območja Okrešlja torej ni bil naravovarstven, ampak narodnosten. Naravovarstvene težnje so se pokazale šele po odkupu leta 1931, ko so se člani Savinjske podružnice SPD prizadevali za ureditev naravnega parka. Do leta 1938 zakonodaje na področju zavarovanj širših območij ni bilo. Šele leta 1938 izide uredba o narodnih parkih, ki je spodbudila zamisel o ustanovitvi narodnega parka.
Viri: Zgodovina planinskega društva Celje, J. Orožen, 1963: 27, 30, 32
Kupna pogodba, 29. julij 1921